2. • STAVČNI ČLENI
• Stavek je sestavljen iz enot (besed), ki jih
imenujemo stavčni členi.
3. GLAVNI IN ODVISNI STAVČNI
ČLENI
Stavčne člene delimo na glavne in odvisne.
GLAVNI stavčni členi so:
1) Povedek
2) Osebek
3) Predmet
4) Prislovno določilo
8. V STAVKU OBSTAJA LE EN OSEBEK!
Sestavljen je iz ene ali več sestavin.
Poglej primer in poišči osebka:
1) Tom se je lotil čiščenja.
2) Kmalu je bilo veliko delo opravljeno.
11. SKLON OSEBKA 2
Osebek je včasih izraţen z glagolsko obliko,
pravimo, da je morfemsko izraţen.
Primer:
Poleti hodimo v hribe.
Kdo ali kaj hodi v hribe? Mi.
Besede mi v povedi ni, pač pa je njena vsebina
izraţena v glagolu.
(z morfemom -mo)
12. SKLON OSEBKA 3
Če zanikamo glagol biti, po osebku se torej
vprašamo:
KOGA – ČESA ni?
Primer:
Aleša ni bilo doma.
OSEBEK JE TOREJ V RODILNIKU!
17. Osebek terja od povedka ujemanje v:
a) Osebi
Tom čisti svojo sobo.
b) Številu (Če je osebek v ednini, dvojini ali mnoţini,tudi
povedek je v ednini, dvojini ali pa mnoţini.)
c) Spolu
Tom je počistil celo stanovanje.
d) Sklonu (v povedku se rabi isti sklon povedkova določila,
kot je sklon osebka.)
Tom je učenec.
18. KAJ IZRAŢA POVEDEK?
- DEJANJE (je pobegnil)
- DOGAJANJE (iskala je)
- STANJE (je zaprt)
- LASTNOST (je zvit)
21. NAKLON POVEDKA
POVEDEK se lahko nahaja v katerem koli
naklonu:
a) V povednem naklonu (gledam)
b) V velelnem naklonu (glej!)
c) Pogojnem naklonu (gledal bi)
22. NAČIN POVEDKA
POVEDEK se lahko nahaja v:
a) Tvornem načinu (Pišem nalogo.)
b) Trpnem načinu (Naloga je napisana.)
23. PREDMET
Predmet je tisti/tisto, kar prizadeva
povedkovo dejanje.
Grafično ga podčtrtujemo z dvema
ravnima črtama in ob robu črte navadno
označimo sklon.
24. PREDMET
VPRAŠALNICA ZA PREDMET
• KOGA ali ČESA?
• KOMU ali ČEMU?
• KOGA ali KAJ?
• PRI KOM ali PRI ČEM?
• S KOM ali S ČIM?(+ povedek)
25. PAZI!
Označi osebek, povedek ter predmet.
Predmetu tudi določi sklon!
1) Miha je našel majhnega psička.
2) Miha ni našel majhnega psička.
V čem se razlikujeta stavka??
26. V stavku lahko obstaja le en ali več predmetov,
ki se lahko nahajajo v vseh odvisnih sklonih.
Predmet je lahko enobeseden ali večbeseben.
Poglej primer!
a) Tom je kupil darilo.
b) Tom je kupil darilo za mlajšega brata.
c) Podaril mu je ţogo.
27. PREDMET ALI PRISLOVNO
DOLOČILO???
Če se po „sumljivi“ besedni zvezi ne
moremo vprašati z vprašalnico KJE?
KDAJ? KAKO? ZAKAJ?, tedaj je to
predmet!!!
28. PRISLOVNO DOLOČILO
• PRISLOVNO DOLOČILO
• Kraja (p.d.k.): Kje? Kam?Kod? Od kod?
• Časa (p.d.č.): Kdaj? Koliko časa? Kako
dolgo?
• Načina (p.d.n.): Kako? Na kakšen
način?
• Vzroka (p.d.v.): Zakaj?(+ povedek)
29. Prislovno določilo je stavčni člen niţje
stopnje kot osebek in povedek, nahaja se
na isti ravni kot predmet.
Govorimo, da je povedek v PRIMIČNEM
RAZMERJU do prislovnega določila.
30. Prislovno določilo izraţa okoliščine, v katerih kaj
poteka ali je.
Grafično ga označujemo s poševnimi črtami in
podpišemo vrsto.
Kadar je v stavku več prislovnih določil, jih
označujemo z nasprotno leţečimi črticami ali
xxxxxxxx.
Primer: Poišči prislovna določila.
a) Zvečer se oglasim pri tebi.
b) Zjutraj hodi Lin zaspano proti šoli.
31. TEŢAVE
Odkril si,da včasih nisi prepričan, da je izbrana
vprašalnica, ki ti pomaga ugotovini stavčni člen,
ustrezna.
Največkrat smo v dmonu, ali je izbrana zveza
prislovno določilo ali předmět.
KAKO RAVNATI, KO SI V DVOMU?
32. PRIMER
V ŠOLO PRIHAJAM S KOLESOM.
A)Prvič določi stavčne člene, za katere nisi v dvomu.
(povedek in osebek)
B) Teţava nastane pri določanju stavčnega člena s klesom.
C) Najprej preveri, da se lahko po sumljivi besedi vprašaš:
Kdaj, kje, kako, zakaj?
D) V našem primeru je ustrezna vprašalnica KAKO? Torej
gre za prislovno določilo načina.
E) Če še dvomiš, vprašaj z dodatnim vprašanjem: Kako še
lahko pridem v šolo? (peš, zvlakom, z avtobusom…)
33. DELI STAVČNIH ČLENOV
Omenila sva, da so stavčni členi lahko zloţeni ali
nezloţeni.
Nezloţeni stavčni člen sestane iz ene same besede,
zloţeni logično iz več besed.
a) Tom piše domače naloge zvečer.
b) Tom in Lin pišeta dolge domače naloge in brezvezna
besedila zvečer.
34. Priredje in podredje
Stavčni členi so lahko priredno zloţeni, saj so sestavine med sabo
enakovredne.
Tom in Lin pišeta dolge domače naloge in brezvezna besedila
zvečer.
Podredno zloţeni stavčni člen je sestavljen iz jedra in določila.
Primer: Kosovel piše zabavne pesmi.
Gledala bom televizijsko oddajo.
Vstali bomo ob prvem svitu.
Mama je odvetnica.
V zadnjem pimeru je v podredno zloţenem povedku glagol BITI jedro,
odvetnica tako imenovano POVEDKOVO DOLOČILO.
35. DOGOVOR
1) Tudi zloţene stavčne člene bova
podčrtovala tako kot doslej
2) Jedro bova vedno uokvirila
Moj pes je lajal celo noč.
Mami je odvetnica.
3) Povedkovo določilo označiva črtkano.
Mami je odvetnica.
36. PRILASTEK (……..)
Prilastek je vedno lahko le del drugega
stavčnega člena.
Učiteljica je pripovedovala zanimivo zgodbo.
Po prilastku lahko vprašujemo:
Kakšen?Kakšna? Kakšno?
Kateri? Katera? Katero?
Čigav? Čigava? Čigavo?
37. LEVI IN DESNI PRILASTEK
Glede na mesto ob jedru se prilastek lahko nahaja levo ali desno od njega.
a) LEVI PRILASTEK
Pred našo hišo cveti košato drevo.
Podredno zloţen je prislovno določilo ter osebek.
Prilastek, ki se nahaja levo od jedra, imenujemo levi prilastek. Torej moramo pod
prilastek napisati veliko tiskano črko L.
Levi prilastki so pridevniške besede.
b) DESNI PRILASTEK
Ob praznikih jemo potico z orehi.
Podredno zloţen je predmet.
Po prilastku vprašamo: Katero potico?
Prilastek, ki se nahaja desno od jedra, imenujemo desni prilastek. Torej moramo
pod prilastek napisati veliko tiskano črko D.
Desni prilastki so večimona samostalniki!!
38. Kaj hoče povedati, da je levi prilastek ujemalni?
S kom in v čem se ujema???
(Za pridevniške besede vemo, da se v spolu, sklonu in
številu ujemajo s samostalniško besedo.
Levi prilastek se torej ujema v sklonu, spolu in številu z
jedrom stavčnega člena.)
Poglej še enkrat tisti stavek!
Pred našo hišo cveti košato drevo.
39. Kaj hoče povedati, da je desni prilastek
neujemalni?
Zakaj pravimo, da desni prilastki kot: potica z
orehi, hiša učenosti, zvezek s črtami itd. so
neujemalni?
Desni prilastek je lahko tudi ujemalni.
Poglej primera:
Lisica zvitorepka, prijatej Martin itd.
40. Pretvorba levega prilastka v
desnega in obratno
Levi prilastek lahko pretvorimo v desni in
obratno. Seveda prav v vsakem primeru ni
mogoče.
Pri pretvorbi jedro ostane takšno, kot je bilo
prej. Spremeni se le besedna oblika
prilastka.
Jagorni sok sok iz jagod
Črtan zvezek zvezek s črtami
Zvita lisica lisica zvitorepka
41. IME IN PRIIMEK
Kadar določamo prilastek, je ime jedro,
priimek prilastek!
France Prešeren
Tom Girandon
42. POVEDKOVO DOLOČILO
Tudi povedkovo določilo je lahko, kot prilastek,
le del stavčnega člena, to je POVEDKA.
Povedkovo določilo imajo ponavadi pomensko
nepopolni glagoli ali pomoţniki.
Povedkovo določilo je tista beseda/besedna
zveza, ki dopolnjuje pomensko nepopolne
glagole.
a) Pomensko nepopolni glagoli: Morati
b) Pomoţniki: Biti, postati, imeti, zdeti se,
pokazati se…
