1. Program profesionalnega usposabljanja učiteljev
Kritično prijateljevanje
s kolegialnim opazovanjem
1. del
Osnovna šola Trnovo, 6. november 2013
Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si
2. Kako pristopamo k novemu (čemurkoli)?
Zaznava in čustveni odziv nanjo:
Relevantnost
1. Ali se me to tiče ali ne?
Poklicno? Zasebno?
Je relevantno zame? Za mojo šolo in sodelavce?
Za moje otroke? Za moža/ženo? Starše? Prijatelje?
Vrednotenje
2. Ali se mi zdi dobro ali slabo, privlačno ali
neprivlačno, prijetno ali neprijetno, zanimivo ali
nezanimivo …?
3. Učitelj kot razmišljujoči praktik
in (ne?)kritično mišljenje
• Koliko o tem že vem(o)?
– Teoretično in praktično?
4. Kako
strokovno
pismeni smo?
1. Kaj mislim(o)?
2. Kaj vem(o)?
3. Kaj lahko dokaţem(o)?
• Kako (si) to sporočam(o)?
– Ali uporabljamo isti besednjak (razumevanje pojmov
/konceptov)?
4. Kvadrant znanja in izkušenj učiteljev
Teoretično
znanje
Kdaj? Kje? Kako?…
Viri? …
Veliko teoretičnega
znanja
Malo praktičnih
izkušenj
Veliko teoretičnega
znanja
Veliko praktičnih
izkušenj
Malo teoretičnega
znanja
Malo praktičnih
izkušenj
Malo teoretičnega
znanja
Veliko praktičnih
izkušenj
Refleksija (2 min)
Praktične
izkušnje
5. Zakaj smo danes skupaj?
Pod drobnogled/povečevalo:
• Kritično prijateljevanje
Kritična presoja na prijateljski način
• Kolegialno opazovanje
(Medsebojno) opazovanje delovnih kolegov pri delu
6. KRITIKA > kritičen
SSKJ:
•analiza [novega znanstvenega ali umetniškega dela]
•zaradi splošne presoje in ločitve pozitivnih in
negativnih sestavin
ta kritika je zelo konstruktivna; uničujoča kritika; članek je doživel
utemeljeno kritiko; žaljiva in zlonamerna kritika dramske predstave /
KRITIČEN
Veliki slovar tujk:
•ki se nanaša na kritiko, ki presoja
•razsoden, premišljen, preudaren, previden ...
Jezikovni kotiček
7. KOLEGA > kolegialen
SSKJ:
• kdor ima s kom enak poklic ali je zaposlen v isti
ustanovi:
on je moj kolega; za pomoč je poprosil mlajšega kolega / kolega iz
službe, šolskih let
• pog. tovariš, prijatelj
ves prosti čas prebije s kolegi; bila sta dobra kolega
Jezikovni kotiček
8. Kritični prijatelj, kritično prijateljevanje
Kritični prijatelj
• je zaupanja vredna oseba,
• ki nam postavlja provokativna
vprašanja in tako ustvarja pogoje,
• da na neko zadevo (problem)
pogledamo tudi z druge perspektive.
• Naše delo kritično oceni (= se do
njega opredeli), a kot naš prijatelj.
• Vzame si dovolj časa, da v celoti
razume
– kontekst zadeve (problema), ki jo
(ga) presoja,
– prav tako cilje, ki ji skušamo
doseči.
• Je podpornik/zagovornik naših ciljev,
a nam zastavlja „provokativna“
vprašanja, s pomočjo katerih te cilje
bolje razumemo in lažje dosežemo.
A critical friend has been
defined as “a trusted person
who asks provocative
questions, provides data to
be examined through
another lens, and offers
critique of a person’s work
as a friend” (Costa and
Kallick,1993). With its roots
in critical pedagogy, it is a
role often employed in an
educational context in a
similar way to mentoring
and coaching. Although
there are similarities, these
roles all offer a different
approach to supporting
individuals and groups.
9. Kritično prijateljevanje in slepa pega
Johari okno
Znano MENI / SEBI
Neznano MENI / SEBI
Znano in opazno
(izpostavljeno)
DRUGIM
1.
JAVNA PODOBA
(javni jaz)
3.
SLEPA PEGA
(slepi jaz)
Neznano
(prikrito)
DRUGIM
2
MOJA ZASEBNOST
(skriti, prikriti jaz)
4.
NEZAVEDNO
(neznani jaz)
Skozi samorefleksijo učitelj ozavešča svoja prepričanja, oblikovana v
preteklosti, ki sooblikujejo njegove sedanje zaznave v sedanjosti in
prek odziva, ki je posledica trenutne zaznave, vplivajo na prihodnost.
V ilustracijo uporabimo t.i. Joharijevo okno, tj. model, ki ponazarja
različne dele osebnosti, s katerimi posameznik vstopa v interakcijo
(slika 9). V petdesetih letih prejšnjega stoletja sta ga razvila ameriška
psihologa Joseph Luft in Harry Ingham.
10. Johari okno
SLEPA PEGA:
kar (razmišljanje,
čustvovanje, ravnanje)
sam vem/poznam o sebi
in želim, da opazijo tudi
drugi ljudje (tj. pokažem tudi
drugim ljudem)
kar pri meni opazijo drugi
ljudje, sam pa ne;
ker tega ne opazim, se včasih
vznemirjam in/oz. jezim, če mi
drugi to povedo, ker mislim, da
so njihove trditve pretirane oz.
neosnovane
MOJA
ZASEBNOST:
Neznano
DRUGIM
Neznano MENI
JAVNA PODOBA:
Znano in opazno
DRUGIM
Znano MENI
NEZAVEDNO
in NEZNANO:
kar vem/ poznam o sebi,
drugi pa ne;
to imam za zasebno, intimno,
o tem ne govorim,
to ohranjam le zase
česar niti sam ne vem, da
imam, in tega ne opazijo niti
drugi ljudje;
to se bo izrazilo v novih in
neznanih okoliščinah, ko se
bom prvič odzival na neko
novo situacijo
11. Kritično prijateljevanje in slepa pega
• Slepe pege človekovi nezavedni vedenjski vzorci, ki pa so
lahko neproduktivni ali celo škodljivi (njemu in/oz. okolju) in
človeka zadržujejo v „začaranem krogu“ nerazumevanja oz.
slabe komunikacije (interakcij) z okoljem.
• A prav področje slepe pege je tisto področje, kjer ima
vsak človek (vsak učitelj) potencial za nadaljnji razvoj.
Ključno pri tem je, da svojih slepih peg ne zanikujemo, ampak
si jih priznamo, jih hočemo spoznati in „odpraviti“.
• Z iskanjem povratnih informacij o sebi (o svojih vedenjnih
in ravnanjih), npr. s kritičnim prijateljevanjem in/oz.
kolegialnim opazovanjem), bo učitelj uspešno razvijal boljše
samozavedanje in pri sebi širil področje prvega kvadranta
(odprti jaz), s tem pa tudi ustvaril dobro podlago za (še) bolj
uspešno delo v razredu in sodelovanje s kolegi (ublažil
škodljiva ali neproduktivna vedenja in jih nadomestil z bolj
ustreznimi in učinkovitimi).
12. KRITIKA
Jezikovni kotiček
SSKJ:
• analiza zaradi splošne PRESOJE in ločitve
pozitivnih ( kaj je dobro?) in negativnih ( kaj je
slabo?) sestavin
presoja < PRESODITI
KAKOVOST ?
SSKJ:
• s podrobno raziskavo podatkov, dejstev priti do
kake ugotovitve: sodniki so presodili, da je oškodoval
podjetje; trezno moram presoditi, kaj naj ukrenem
• s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznati
resnično vrednost česa: presoditi dogodek, položaj, dokaze
• ugotoviti: po glasu sem presodil, da je on
• oceniti: profesorja je presodil za dobrega človeka; presoditi koga
na oko / slabo je presodil oddaljenost predmeta
13. KAKO
DOBRI
SMO?
Dobri …
• za koga
• in zaradi koga?
• po čigavih kriterijih in
merilih?
Nikoli • zase,
nismo • za učence,
tako • za njihove starše,
dobri,
•
•
da ne bi •
mogli •
biti •
še boljši. •
•
za šolo,
za kolege,
za ravnatelja,
za strokovno javnost,
za zakonodajalca,
za financerja,
za občo javnost …
15. Kdo vse
mora imeti
voljo,
da bo
slovenska šola
dobra
in še boljša,
in
si za to
inteligentno
prizadevati?
KAKOVOST V
IZOBRAŢEVANJU
Nikoli nismo
tako dobri,
da ne bi mogli biti
še boljši.
Kakovost je
odgovornost vseh.
Quality is
everyone's responsibility.
W. Edwards Deming
16. KAKOVOST (NAŠE) ŠOLE
Kdo vse
mora imeti
Doseganje kakovosti (odličnosti?)
voljo,
kot reševanje problema:
da bo
1.Kakšna je naša šola zdaj? ( analiza
stanja)
naša šola
2.Kakšni želimo biti/postati? (
razvojna vizija – opredelitev ciljev)
dobra
3.Kako bomo to dosegli? ( akcijski načrt
- oz.
za dosego ciljev - premagovanje ovir!)
vloga pri
še boljša -, 4.Kakšna je mojaakterjev, skupintem? (
vloge in naloge različnih
in
poismaeznikov – indiviualna refleksija in načrt!)
in si za to
inteligentno Kaj je „inteligentno
prizadevanje“?
prizadevati?
17. Kaj je
KAKOVOST ?
Dinamičen,
fleksibilen koncept
Polarizacija v
opredeljevanju pojma:
(a) „Kakovost lahko
vidimo in prepoznamo, ni
pa je mogoče opisati.“
(b) „Kakovost ne obstaja,
če je ni mogoče meriti.“
• Ugotavljanje (in merjenje)
kakovosti
• Kazalniki/Indikatorji kakovosti
REFLEKSIJA
Samoevalvacija
Evalvacija
Zunanja evalvacija
Empirična evalvacija
Racionalna evalvacija
Participativna (-orna) evalvacija
Responzivna evalvacija
•
•
…
Evalvacija vzgojno-izobraževalnega sistema
(in/oz. njegovih delov)
Evalvacija vzgojno-izobraževalnih inštitucij
Evalvacija vodenja v šolstvu / dela ravnateljev
Evalvacija poučevanja/dela učiteljev
…
•
•
•
•
18. Kakovost ?
• dober šolski
sistem?
• dober
program?
• dobra šola?
• dober učitelj?
• dobra učna
ura?
Jezikovni kotiček
SSKJ
•dober ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v
moralnem pogledu
•dober ki ima pozitivne lastnosti v odnosu
do ljudi
•dober ki ima zaželeno lastnost oz.
kakovost v precejšnji meri
•dober ki zadovoljuje oz. ustreza glede na
kako normo, zahtevo, kriterij
•dober ki v precejšnji meri izpolnjuje
dolžnosti ali delovne zahteve
•dober učinkovit oz. uspešen glede na
določene zahteve
•dober ki prinaša ugodnosti, veselje
•dober ki prinaša precejšnje gmotne
koristi
•…
19. REFLEKSIJSKA DELAVNICA (15 min):
Kaj je dober šolski razvojni projekt?
• Poiščite vsaj 5 atributov (besednih ali stavčnih), s
katerimi boste označili temeljne značilnosti dobre
učne ure.
• Delajte 5 min individualno, nato 5 min v dvojicah. Zadnjih 5 minut
bo namenjenih izmenjavi mnenj.
• __________________________________________
__________________________________________
__________________________________________
__________________________________________
__________________________________________
__________________________________________
20. KAKOVOST V IZOBRAŢEVAMNJU
Opredelitev kakovosti
• Kakovost je dinamičen in fleksibilen koncept, kar
onemogoča enotno definicijo.
• Scheerens (1992) meni, da so izmed treh ravni – okolja,
šole in razreda – za uspešno delovanje šole
najpomembnejši procesi v razredu oziroma učiteljevo
delo, ki ga označujejo jasno postavljeni cilji, visoka
pričakovanja in upoštevanje povratnih informacij.
• Stollova (1996) opredeljuje dobro, uspešno, učinkovito in
kakovostno šolo tisto šolo, ki:
1. skrbi za napredek vseh učencev ne glede na njihovo
predznanje in okolje, iz katerega izhajajo,
2. zagotavlja, da vsak učenec doseže najvišji mogoč
standard znanja,
3. spodbuja vse vidike razvoja in dosežkov pri učencih ter
4. je iz leta v leto boljša.
21. KAKOVOST
V ŠOLSTVU
Kaj je
kakovost?
Ugotavljanje in
zagotavljanje kakovosti v
šolstvu
1. Kontrola kakovosti:
inšpekcijske in ostale nadzorne
službe – zagotavljanje
minimalne kakovosti, kot je
določeno v zakonodaji
2. Zagotavljanje kakovosti:
premik od zunanje ocenjevanja h
kombinaciji zunanjega in
notranjega ocenjevanja –
primerljivost med šolami
(TIMSS, PISA)
3. Nenehno izboljševanje
kakovosti: samoevalvacija (šol
in učiteljev)
22. KAKOVOST
V ŠOLSTVU
Štiri kategorije
dejavnikov, ki vplivajo
na kakovost šole
(Williams 2005)
1.Individualne
karakteristike učencev
2.Podporni vhodni
dejavniki
3.Pogoji v šoli
4.Procesi poučevanja in
učenja
Pojmovanja in
opredelitev kakovosti:
Različni KONCEPTI
(Harvey & Green, 1993 v Kump, 1994):
1.Kakovost kot izjemnost
(ekskuzivnost, odličnost)
2.Kakovost kot popolnost ali
doslednost (odsotnost
napak);
3.Kakovost kot ustreznost
namenu;
4.Kakovost kot vrednost za
denar;
5.Kakovost kot
transformacija (kvalitativna
sprememba).
23. Dejavniki, ki vplivajo na učni uspeh
30%
učitelji
50%
učenec
5-10%
šola
5-10%
vrstniki
5-10 %
dom
Teachers Make a Difference – What is the Research Evidence,
John Hattie, University of Auckland, Australian Council for Educational Research, 2003 (2009)
24. KAKOVOST V IZOBRAŢEVAMNJU
Značilnosti dobrih šol
1. Naravnanost na visoke standarde učnih dosežkov
2. Naravnanost na visoke standarde dela ( skrb za
kakovost – samoevalvacija)
3. Demokratični medsebojni odnosi med učitelji in učenci
- učenci so sogovorniki učiteljev in prevzemajo vse več
odgovornosti za svoje izobraževanje
4. Spoštljivi medsebojni odnosi med vodstvom šole in
učitelji ter učitelji in učenci
5. Oblikovanje jasnih pravil delovanja in njihovo
upoštevanje
6. Kooperativno, k dolgoročnim ciljem usmerjeno vodenje
šole (deljeno, razpršeno, participativno)
7. Sodelovalna organizacijska kultura – medsebojno
sodelovanje na vseh ravneh in načrtno iskanje soglasja
8. Vključevanje staršev in povezovanje z okoljem
9. Skrb za profesionalni razvoj učiteljev s poudarkom na
notranjem izobraževanju učiteljev ( izobraževanje na
delovnem mestu)
25. Samorefleksija in refleksija poučevanja
(Metapogled na lastno poučevanje)
Samorefleksija, npr.:
• Refleksijski dnevnik učitelja
• Snemanje, opazovanje in analiza lastnega pouka
• …
Refleksija in KRITIČNO PRIJATELJEVANJE:
• Pregledovanje samorefleksijskih ugotovitev skupaj s
kritičnim prijateljem: „Sprašujem se, ali/če/zakaj/kako/ …
Zanima me, kaj je tvoje mnenje?”
• (Vzajemno) kolegialno OPAZOVANJE
Rupnik Vec, Tanja (2006). Kritična samorefleksija - temelj profesionalnega razvoja in rasti.
Socialna pedagogika, letnik 10, številka 4, str. 429-465. URN:NBN:SI:DOC-RYPPEFTI
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYPPEFTI/
26. Pomen izkušenj v profesionalnem razvoju
učitelja
• Prevladujoča oblika in način učiteljevega
profesionalnega razvoja po diplomi in vstopu v delu
je učenje iz izkušenj.
Refleksija – učenje iz izkušenj
• A izkušnje same po sebi še ne
omogočajo strokovne rasti.
• Iz izkušenj se kaj naučimo šele
takrat, ko jih hočemo
(volja, pripravljenost) in znamo
(veščine) analizirati ter ugotovitve
uporabiti pri svojem nadaljnjem
We do not learn
from
experience…
we learn
from reflecting
on experience.
John Dewey
27. Izkušnje so sestavljene iz vzorcev
• Vedenjski VZORCI so (nezavedno privzete) oblike
vedenja (odzivanja na dražljaje iz okolja), ki se
ponavljajo. Pogosto jih usmerja prikrita,
podzavestna, neizrečena RUTINA.
Refleksija omogoča …
• … ubeseditev nejasnih, samo delno
uzaveščenih, intuitivno zaznanih občutij.
• Šele ubeseditev omogoča jasno razmišljanje o
izkušnjah.
28. Refleksija …
• … je sposobnost na strukturiran način analizirati
konkretno izkušnjo in oblikovati zaključke, ki bodo
osnova za naše delovanje v prihodnje.
• … poteka kot notranji dialog, tj. iskanje odgovorov
na vprašanja, ki si jih zastavljaš sam ali ti jih
zastavljajo drugi.
Refleksija o refleksiji? (2 min)
• Ali o svojih pedagoških izkušnjah razmišljate
načrtno in sistematično ali naključno?
• Kdaj? Kje? Čemu?
• Si jih zapišete? Kako? Kaj v tem primeru naredite z
zapiski? …
29. Vprašanja, ki učitelju pomagajo reflektirati
o pouku (tj. analizirati pouk)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Katere cilje sem želel doseči?
Kako mi je to uspelo in zakaj?
Katere strategije učenja in poučevanja so bile
učinkovite in zakaj?
Kateri drugi dejavniki (pogosto nenačrtovani) so
vplivali na pouk in kako?
Kako ocenjujem svojo vlogo pri uspešni ali manj
uspešni izpeljavi pouka (učne ure)?
Katere izkušnje bom uporabil v prihodnje in kako?
30. KOLEGIALNO OPAZOVANJE
POUKA
• (Samo)refleksivna obravnava
• določenega vidika (ali nekaj vidikov) lastne pedagoške
prakse učiteljev,
• o kateri posameznik razmišlja/reflektira tako,
• da k procesu samorefleksije
• povabi svoje kolege kot kritične prijatelje.
Učitelj/-ica sebe in kolega/-e kot svoje kritične prijatelje
SPRAŠUJE, ali je neko njeno/njegovo pedagoško ravnanje
(pristop, metoda, izvedba …) primer
1. dobrega, prenosljivega ravnanja (in kako bi se dalo o tem
morda še drugače razmišljati) ali
2. ravnanja, ki v določeni situaciji ni najbolj učinkovito (in
kako bi se ga dalo – še lažje s pomočjo kolegov - izboljšati).
33. OPAZOVANJE:
vsakodnevno, znanstveno, pedagoško
• Opazovanje je nekaj, kar
vsakdo od nas počne
꞊pridobivanje znanja /
vsak dan, hkrati pa je
védenja o svetu s
opazovanje tudi osnovna
pomočjo čutov;
metoda vsake znanosti.
꞊pridobivanje
Ljudje opazujemo
(zaznavamo) predmete in
podatkov o pojavih s
dogodke okoli sebe ves
pomočjo opazovalnih
čas svoje budnosti.
/merilnih inštrumentov
Vendar nikoli ne vidimo in
Na najbolj splošni ravni torej
opazimo vsega: naše
lahko ločimo:
opazovanje je odvisno od
• slučajno opazovanje,
pozornosti, ki jo
namenjamo okolju.
• načrtno opazovanje.
OPAZOVANJE
34. • Vzemimo si kot primer tri osebe
ženskega spola, ki se sočasno
nahajajo na istem mestu, naj bo to
živahna ulica v središču mesta.
Njihova zapažanja so lahko – in tudi
najverjetneje bodo - povsem različna.
• Ena izmed njih si npr. želi novo
obleko in gleda samo izložbe, druga
vso pozornost nameni glasbenikom,
ki igrajo na ulici, tretja, študentka, pa
je tako v skrbeh zaradi izpita, ki ga
ima naslednji dan, da ne gleda in ne
vidi ne izložb ne ljudi ne glasbenikov.
• Če bi na koncu ulice vse tri vprašali,
kaj so videle, bi bila njihova
zapažanja zelo različna.
• Vse našteto so primeri
slučajnega/naključnega
opazovanja.
OPAZOVANJE
• V nasprotju s slučajnim
opazovanjem pa je
namerno opazovanje
načrtno zaznavanje,
povezano s posebno
(tj. usmerjeno)
pozornostjo.
• Vnaprej načrtujemo,
kaj (koga), kje, kdaj,
kako in zakaj/čemu
bomo opazovali.
• Načrtno opazovanje sicer
praviloma izhaja iz
slučajnega, vendar je
pomemben korak k večji
objektivnosti opazovanja.
35. Dejavniki, ki vplivajo na zaznavo/percepcijo
• Zaznava/Percepcija je proces organiziranja in interpretiranja (ter
vrednotenja) občutkov/podatkov, ki jih pridobimo s čutili (z
opazovanjem).
Karakteristike
opazovalca
PERCEPCIJA
Karakteristike
situacije
Karakteristike
opazovanca
36. Značilnosti opazovalca:
•
•
•
•
•
•
Predhodno (ne)poznavanje opazovane osebe
Prepričanja, stališča, vrednote
Razpoloženje
Interesi, motivi, pričakovanja
Kognitivna struktura
…
Karakteristike
opazovalca
PERCEPCIJA
Karakteristike
situacije
Karakteristike
opazovanca
38. Značilnosti situacije:
•Kontekst in vrsta interakcije
•Okolje
•…
Karakteristike
opazovalca
PERCEPCIJA
Karakteristike
situacije
Karakteristike
opazovanca
39. OPAZOVANJE: sebe, drugih …
OPAZOVANJE:
• Opazovanje sebe
(introspekcija):
• refleksija,
• samoevalvacija,
• metakognicija/učenje
učenja …
• Opazovanje drugih/
drugega (ekstraspekcija):
• spremljava in evalvacija
• hospitacije (ravnatelja,
študentov na pedagoški
praksi …)
• kritično prijateljevanje,
primeri dobre prakse profesionalni razvoj
učiteljev,
• suportivno timsko
poučevanje,
• šolska/učna ekskurzija,
• laboratorijske vaje …
40. POJEM OPAZOVANJA
(psihologija, pedagogika/didaktika)
• V širšem pomenu:
vsi postopki
zbiranja
izkustvenega
gradiva o
stvarnosti (tudi
spraševanje in
analiza pisnih
virov).
• V ožjem pomenu:
posebna metoda
zbiranja izkustvenega
gradiva z neposrednim
čutnim zaznavanjem
(kadar smo neposredno
priča nekemu pojavu ali
dogodku, ki deluje na
naše čute).
41. ZNANSTVENO OPAZOVANJE: Pogoji
1. Predmet raziskovanja z
OPAZOVANJEM mora
biti natančno opredeljen.
2. Opazovanje mora biti
strukturirano in
sistematično.
3. Treba je voditi natančne
zapise.
4. Za opazovanje je
potrebno širše znanje;
temeljiti mora na
teoretskih izhodiščih.
5. Opazovalne rezultate je
mogoče preveriti.
•
•
•
•
•
•
•
Smotrno: podrejeno
raziskovalnemu cilju;
Načrtno: vnaprej predvidimo,
kaj bomo opazovali in kako;
Usmerjeno na določen, jasno
opredeljen objekt;
Izčrpno: poskušamo opazovati
tudi manj opazne značilnosti;
Zabeleženo: beležimo potek
opazovanja in podatke;
Analizirano: analiziramo z
opazovanjem zbrane podatke;
Podprto z uporabo orodij:
uporabljamo protokole (sheme,
vprašalnike) in tehnično opremo.
42. Opazovanje v
naravnem okolju
• Določeno vedenje
preučujemo v naravni
situaciji.
Laboratorijsko
opazovanje
• Vedenje različnih
posameznikov preučujemo
in zapisujemo v enaki
situaciji in v kontroliranih
pogojih.
VRSTE OPAZOVANJ
Opazovanje v naravnem okolju
z udeležbo opazovalca
• Opazovalec se do določene mere
vključi v skupino posameznikov,
katerih vedenje opazuje.
Opazovanje v naravnem okolju
brez udeležbe opazovalca
• Opazovalec posameznika ali skupino
opazuje z razdalje in nima nobenega
vpliva na opazovano vedenje.
Odkrito opazovanje
•
Opazovalec seznani opazovance s tem, da jih namerava opazovati.
Prikrito opazovanje
•
Opazovalec ne izda opazovanim, da jih opazuje.
43. TEHNIKE ZAPIS(ovanj)A oz.
PROTOKOLI OPAZOVANJA
ZAPISOVANJE/ZAPISI
1. Dnevnik:
• Opisi vedenja, dogodkov
• retrospektivno (tj. po
itd. ki se običajno
spominu) zapisovanje
pojavlja(jo) v določenem
določenih dogodkov:
časovnem intervalu (tj. ki se
+ preprostost zapisovanja
ponavljajo).
- selektivnost, ki zmanjša
• Posredujejo natančne in
podrobne opise opaženih
objektivnost, saj ne
načinov vedenja itd., iz
vsebuje vseh informacij
katerih lahko v kasnejših
fazah raziskovanja
določenega problema
oblikujemo reprezentativne
kategorije (tj. posplošimo).
44. TEHNIKE ZAPIS(ovanj)A
oz. PROTOKOLI OPAZOVANJA
2. Zapisi kritičnih
dogodkov
•Opazovalec čaka, da se
kritični dogodek pojavi. Ko
se ta pojavi, zapiše vse
informacije, ki so relevantne.
3. Anekdotski zapisi
•Kontinuirano zapisovanje
celotnega dogajanja in
pomembnih značilnosti
konteksta/okolja.
4. Ček lista
• Lista postavk, ki označujejo
različne oblike vedenj oz.
pojavov. Z njimi
označujemo prisotnost in
odsotnost določene
oblike vedenja oz. pojava.
5. Ocenjevalne
lestvice
• Z njimi ocenjujemo stopnjo
izraženosti določenega
vedenja oz. pojava.
48. OPAZOVALNI PROTOKOL
1.KORAK: Predopazovalni razgovor
• Učitelj, ki bo izvajal pouk, kolegu, ki ga bo opazoval, predstavi:
– sebe kot učitelja (kako podrobno, je odvisno od tega, koliko se učitelja že
poznata, ter od namena in predvidenega trajanja njunega sodelovanja), ki naj
obvezno vključuje kratko predstavitev njegove učne filozofije oz. njegov temeljni
pedagoški credo (preprosto, na enopovedni ali celo enobesedni ravni);
– učence (učno skupino/oddelek: njihovo predznanje, prevladujoči odnos do
predmeta in učenja/šole nasploh ipd.) ter
– cilje in pričakovane učne rezultate učne ure,
– zgradbo in potek učne ure,
– učno gradivo in druga učna orodja,
– lahko pa tudi pristope in učne metode s posebnim poudarkom na
– ugotavljanju in vrednotenju (preverjanju in ocenjevanju) učnih rezultatov..
• Napove tudi, kjer pričakuje možne težave pri izvedbi in zakaj in
kakšne alternativne poti je predvidel, da se jim pravočasno izogne
oz. jih nevtralizira.
• Predlaga tudi opazovalni protokol in ga podrobneje pojasni.
• Učitelj, ki bo kolega opazoval, mu po potrebi postavi zastavi še
dodatna vprašanja.
49. OPAZOVALNI PROTOKOL
2.KORAK:
OPAZOVANJE
• 45 min
• Učni proces je kompleksna
dejavnost, v okviru katere sočasno
poteka niz aktivnosti.
• Da bodo učinki opazovanja za oba
učitelja čim bolj koristni, naj bo
opazovanje čim bolj osredinjeno
(na določen element učnega
procesa oz. specifično dejavnost).
• Učitelj, ki opazuje uro, naj obvezno
uporablja opazovalni protokol/list
in si nanj beleži svoja zapažanja.
• Učitelj, ki opazuje, se NE vključuje
v učni proces!
50. OPAZOVALNI PROTOKOL
3.KORAK:
Poopazovalni
(refleksijski, evalvacijski) razgovor
• 25-40 min
• Evalvacijski protokol:
• Analizo učne ure začne učitelj, ki je bil opazovan, s svojimi vtisi in
komentarji o poteku/izvedbi učne ure. Učitelja, ki je opazoval
izvajanje in potek pouka, povabi k analizi s konkretnimi vprašanji.
• Učitelj, ki je opazoval, pove svoje vtise in mnenja (začne s
pozitivnimi, morebitne kritične pripombe pove konstruktivno, postavi
vprašanja, ki omogočijo opazovanemu učitelju dodatne utemeljitve
itd.).
• Opazovani učitelj se odzove na kolegove vtise in komentarje.
• Analizo zaključita z zamislimi in identifikacijo strategij za svoje
bodoče skupno poučevanje.
51. REFLEKSIJSKA DELAVNICA (15 – 30 min):
Kako uporabljate opazovanje v svoji
poučevalni in širši delovni praksi?
• Poiščite vsaj 5 različnih primerov načrtne
uporabe opazovanja v zadnjih dveh šolskih letih.
Ocenite, kaj je bilo na njih dobro, kaj slabo in
kako bi opazovanje lahko v bodoče izpopolnili kot
metodo poučevanja , profesionalnega razvoja in
profesionalnega uveljavljanja.
• Delajte 5 min individualno, nato pa skupinsko. Ugotovitve
zabeležite in jih drugim skupinam predstavitve v obliki povzetka.
• __________________________________________
__________________________________________
__________________________________________
__________________________________________
__________________________________________