SlideShare una empresa de Scribd logo
1 de 51
Descargar para leer sin conexión
Program profesionalnega usposabljanja učiteljev

Kritično prijateljevanje
s kolegialnim opazovanjem
1. del

Osnovna šola Trnovo, 6. november 2013

Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si
Kako pristopamo k novemu (čemurkoli)?
Zaznava in čustveni odziv nanjo:

 Relevantnost
1. Ali se me to tiče ali ne?
 Poklicno? Zasebno?
Je relevantno zame? Za mojo šolo in sodelavce?
Za moje otroke? Za moža/ženo? Starše? Prijatelje?

 Vrednotenje
2. Ali se mi zdi dobro ali slabo, privlačno ali
neprivlačno, prijetno ali neprijetno, zanimivo ali
nezanimivo …?
Učitelj kot razmišljujoči praktik
in (ne?)kritično mišljenje
• Koliko o tem že vem(o)?
– Teoretično in praktično?

4. Kako
strokovno
pismeni smo?

1. Kaj mislim(o)?
2. Kaj vem(o)?
3. Kaj lahko dokaţem(o)?

• Kako (si) to sporočam(o)?
– Ali uporabljamo isti besednjak (razumevanje pojmov
/konceptov)?
Kvadrant znanja in izkušenj učiteljev
Teoretično
znanje

Kdaj? Kje? Kako?…

Viri? …

Veliko teoretičnega
znanja
Malo praktičnih
izkušenj

Veliko teoretičnega
znanja
Veliko praktičnih
izkušenj

Malo teoretičnega
znanja
Malo praktičnih
izkušenj

Malo teoretičnega
znanja
Veliko praktičnih
izkušenj

Refleksija (2 min)

Praktične
izkušnje
Zakaj smo danes skupaj?
Pod drobnogled/povečevalo:
• Kritično prijateljevanje
 Kritična presoja na prijateljski način

• Kolegialno opazovanje
 (Medsebojno) opazovanje delovnih kolegov pri delu
KRITIKA > kritičen
SSKJ:
•analiza [novega znanstvenega ali umetniškega dela]
•zaradi splošne presoje in ločitve pozitivnih in
negativnih sestavin
ta kritika je zelo konstruktivna; uničujoča kritika; članek je doživel
utemeljeno kritiko; žaljiva in zlonamerna kritika dramske predstave /

KRITIČEN
Veliki slovar tujk:
•ki se nanaša na kritiko, ki presoja
•razsoden, premišljen, preudaren, previden ...

Jezikovni kotiček
KOLEGA > kolegialen
SSKJ:
• kdor ima s kom enak poklic ali je zaposlen v isti
ustanovi:
 on je moj kolega; za pomoč je poprosil mlajšega kolega / kolega iz
službe, šolskih let

• pog. tovariš, prijatelj
 ves prosti čas prebije s kolegi; bila sta dobra kolega

Jezikovni kotiček
Kritični prijatelj, kritično prijateljevanje
Kritični prijatelj
• je zaupanja vredna oseba,
• ki nam postavlja provokativna
vprašanja in tako ustvarja pogoje,
• da na neko zadevo (problem)
pogledamo tudi z druge perspektive.
• Naše delo kritično oceni (= se do
njega opredeli), a kot naš prijatelj.
• Vzame si dovolj časa, da v celoti
razume
– kontekst zadeve (problema), ki jo
(ga) presoja,
– prav tako cilje, ki ji skušamo
doseči.
• Je podpornik/zagovornik naših ciljev,
a nam zastavlja „provokativna“
vprašanja, s pomočjo katerih te cilje
bolje razumemo in lažje dosežemo.

A critical friend has been
defined as “a trusted person
who asks provocative
questions, provides data to
be examined through
another lens, and offers
critique of a person’s work
as a friend” (Costa and
Kallick,1993). With its roots
in critical pedagogy, it is a
role often employed in an
educational context in a
similar way to mentoring
and coaching. Although
there are similarities, these
roles all offer a different
approach to supporting
individuals and groups.
Kritično prijateljevanje in slepa pega
Johari okno

Znano MENI / SEBI

Neznano MENI / SEBI

Znano in opazno
(izpostavljeno)
DRUGIM

1.
JAVNA PODOBA
(javni jaz)

3.
SLEPA PEGA
(slepi jaz)

Neznano
(prikrito)
DRUGIM

2
MOJA ZASEBNOST
(skriti, prikriti jaz)

4.
NEZAVEDNO
(neznani jaz)

Skozi samorefleksijo učitelj ozavešča svoja prepričanja, oblikovana v
preteklosti, ki sooblikujejo njegove sedanje zaznave v sedanjosti in
prek odziva, ki je posledica trenutne zaznave, vplivajo na prihodnost.
V ilustracijo uporabimo t.i. Joharijevo okno, tj. model, ki ponazarja
različne dele osebnosti, s katerimi posameznik vstopa v interakcijo
(slika 9). V petdesetih letih prejšnjega stoletja sta ga razvila ameriška
psihologa Joseph Luft in Harry Ingham.
Johari okno

SLEPA PEGA:

kar (razmišljanje,
čustvovanje, ravnanje)
sam vem/poznam o sebi
in želim, da opazijo tudi
drugi ljudje (tj. pokažem tudi
drugim ljudem)

kar pri meni opazijo drugi
ljudje, sam pa ne;
ker tega ne opazim, se včasih
vznemirjam in/oz. jezim, če mi
drugi to povedo, ker mislim, da
so njihove trditve pretirane oz.
neosnovane

MOJA
ZASEBNOST:
Neznano
DRUGIM

Neznano MENI

JAVNA PODOBA:
Znano in opazno
DRUGIM

Znano MENI

NEZAVEDNO
in NEZNANO:

kar vem/ poznam o sebi,
drugi pa ne;
to imam za zasebno, intimno,
o tem ne govorim,
to ohranjam le zase

česar niti sam ne vem, da
imam, in tega ne opazijo niti
drugi ljudje;
to se bo izrazilo v novih in
neznanih okoliščinah, ko se
bom prvič odzival na neko
novo situacijo
Kritično prijateljevanje in slepa pega
• Slepe pege človekovi nezavedni vedenjski vzorci, ki pa so
lahko neproduktivni ali celo škodljivi (njemu in/oz. okolju) in
človeka zadržujejo v „začaranem krogu“ nerazumevanja oz.
slabe komunikacije (interakcij) z okoljem.
• A prav področje slepe pege je tisto področje, kjer ima
vsak človek (vsak učitelj) potencial za nadaljnji razvoj.
Ključno pri tem je, da svojih slepih peg ne zanikujemo, ampak
si jih priznamo, jih hočemo spoznati in „odpraviti“.
• Z iskanjem povratnih informacij o sebi (o svojih vedenjnih
in ravnanjih), npr. s kritičnim prijateljevanjem in/oz.
kolegialnim opazovanjem), bo učitelj uspešno razvijal boljše
samozavedanje in pri sebi širil področje prvega kvadranta
(odprti jaz), s tem pa tudi ustvaril dobro podlago za (še) bolj
uspešno delo v razredu in sodelovanje s kolegi (ublažil
škodljiva ali neproduktivna vedenja in jih nadomestil z bolj
ustreznimi in učinkovitimi).
KRITIKA

Jezikovni kotiček

SSKJ:
• analiza zaradi splošne PRESOJE in ločitve
pozitivnih ( kaj je dobro?) in negativnih ( kaj je
slabo?) sestavin

presoja < PRESODITI

KAKOVOST ?

SSKJ:
• s podrobno raziskavo podatkov, dejstev priti do
kake ugotovitve: sodniki so presodili, da je oškodoval
podjetje; trezno moram presoditi, kaj naj ukrenem

• s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznati
resnično vrednost česa: presoditi dogodek, položaj, dokaze
• ugotoviti: po glasu sem presodil, da je on
• oceniti: profesorja je presodil za dobrega človeka; presoditi koga
na oko / slabo je presodil oddaljenost predmeta
KAKO

DOBRI
SMO?

Dobri …
• za koga
• in zaradi koga?
• po čigavih kriterijih in
merilih?

Nikoli • zase,
nismo • za učence,
tako • za njihove starše,

dobri,

•
•
da ne bi •
mogli •
biti •
še boljši. •
•

za šolo,
za kolege,
za ravnatelja,
za strokovno javnost,
za zakonodajalca,
za financerja,
za občo javnost …
Kakovost
ni nikdar
naključje.
Vedno je
rezultat
inteligentnega
prizadevanja.
Obstajati mora
volja,
da ustvarimo
nekaj boljšega.

KAKOVOST

?

Quality is never an
accident; it is always
the result of
intelligent effort.
There must be the
will to produce a
superior thing.
John Ruskin
Kdo vse
mora imeti
voljo,
da bo
slovenska šola
dobra
in še boljša,
in
si za to
inteligentno
prizadevati?

KAKOVOST V
IZOBRAŢEVANJU
Nikoli nismo
tako dobri,
da ne bi mogli biti
še boljši.

Kakovost je
odgovornost vseh.

Quality is
everyone's responsibility.

W. Edwards Deming
KAKOVOST (NAŠE) ŠOLE
Kdo vse
mora imeti
Doseganje kakovosti (odličnosti?)
voljo,
kot reševanje problema:
da bo
1.Kakšna je naša šola zdaj? ( analiza
stanja)
naša šola
2.Kakšni želimo biti/postati? (
razvojna vizija – opredelitev ciljev)
dobra
3.Kako bomo to dosegli? ( akcijski načrt
- oz.
za dosego ciljev - premagovanje ovir!)
vloga pri
še boljša -, 4.Kakšna je mojaakterjev, skupintem? (
vloge in naloge različnih
in
poismaeznikov – indiviualna refleksija in načrt!)
in si za to
inteligentno  Kaj je „inteligentno
prizadevanje“?
prizadevati?
Kaj je
KAKOVOST ?
 Dinamičen,
fleksibilen koncept

 Polarizacija v
opredeljevanju pojma:
(a) „Kakovost lahko
vidimo in prepoznamo, ni
pa je mogoče opisati.“
(b) „Kakovost ne obstaja,
če je ni mogoče meriti.“

• Ugotavljanje (in merjenje)
kakovosti
• Kazalniki/Indikatorji kakovosti

 REFLEKSIJA
 Samoevalvacija







Evalvacija
Zunanja evalvacija
Empirična evalvacija
Racionalna evalvacija
Participativna (-orna) evalvacija
Responzivna evalvacija

•
•

…
Evalvacija vzgojno-izobraževalnega sistema
(in/oz. njegovih delov)
Evalvacija vzgojno-izobraževalnih inštitucij
Evalvacija vodenja v šolstvu / dela ravnateljev
Evalvacija poučevanja/dela učiteljev
…

•
•
•
•
Kakovost ?
• dober šolski
sistem?
• dober
program?
• dobra šola?
• dober učitelj?

• dobra učna
ura?

Jezikovni kotiček
SSKJ
•dober ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v
moralnem pogledu
•dober ki ima pozitivne lastnosti v odnosu
do ljudi
•dober ki ima zaželeno lastnost oz.
kakovost v precejšnji meri
•dober ki zadovoljuje oz. ustreza glede na
kako normo, zahtevo, kriterij
•dober ki v precejšnji meri izpolnjuje
dolžnosti ali delovne zahteve
•dober učinkovit oz. uspešen glede na
določene zahteve
•dober ki prinaša ugodnosti, veselje
•dober ki prinaša precejšnje gmotne
koristi
•…
REFLEKSIJSKA DELAVNICA (15 min):
Kaj je dober šolski razvojni projekt?
• Poiščite vsaj 5 atributov (besednih ali stavčnih), s
katerimi boste označili temeljne značilnosti dobre
učne ure.
• Delajte 5 min individualno, nato 5 min v dvojicah. Zadnjih 5 minut
bo namenjenih izmenjavi mnenj.
• __________________________________________
__________________________________________
__________________________________________
__________________________________________
__________________________________________
__________________________________________
KAKOVOST V IZOBRAŢEVAMNJU

Opredelitev kakovosti
• Kakovost je dinamičen in fleksibilen koncept, kar
onemogoča enotno definicijo.
• Scheerens (1992) meni, da so izmed treh ravni – okolja,
šole in razreda – za uspešno delovanje šole
najpomembnejši procesi v razredu oziroma učiteljevo
delo, ki ga označujejo jasno postavljeni cilji, visoka
pričakovanja in upoštevanje povratnih informacij.
• Stollova (1996) opredeljuje dobro, uspešno, učinkovito in
kakovostno šolo tisto šolo, ki:
1. skrbi za napredek vseh učencev ne glede na njihovo
predznanje in okolje, iz katerega izhajajo,
2. zagotavlja, da vsak učenec doseže najvišji mogoč
standard znanja,
3. spodbuja vse vidike razvoja in dosežkov pri učencih ter
4. je iz leta v leto boljša.
KAKOVOST
V ŠOLSTVU

Kaj je
kakovost?

Ugotavljanje in
zagotavljanje kakovosti v
šolstvu
1. Kontrola kakovosti:
inšpekcijske in ostale nadzorne
službe – zagotavljanje
minimalne kakovosti, kot je
določeno v zakonodaji
2. Zagotavljanje kakovosti:
premik od zunanje ocenjevanja h
kombinaciji zunanjega in
notranjega ocenjevanja –
primerljivost med šolami
(TIMSS, PISA)
3. Nenehno izboljševanje
kakovosti: samoevalvacija (šol
in učiteljev)
KAKOVOST
V ŠOLSTVU
Štiri kategorije
dejavnikov, ki vplivajo
na kakovost šole
(Williams 2005)

1.Individualne
karakteristike učencev
2.Podporni vhodni
dejavniki
3.Pogoji v šoli
4.Procesi poučevanja in
učenja

Pojmovanja in
opredelitev kakovosti:
Različni KONCEPTI
(Harvey & Green, 1993 v Kump, 1994):

1.Kakovost kot izjemnost
(ekskuzivnost, odličnost)
2.Kakovost kot popolnost ali
doslednost (odsotnost
napak);
3.Kakovost kot ustreznost
namenu;
4.Kakovost kot vrednost za
denar;
5.Kakovost kot
transformacija (kvalitativna
sprememba).
Dejavniki, ki vplivajo na učni uspeh
30%
učitelji

50%
učenec

5-10%
šola

5-10%
vrstniki

5-10 %
dom

Teachers Make a Difference – What is the Research Evidence,
John Hattie, University of Auckland, Australian Council for Educational Research, 2003 (2009)
KAKOVOST V IZOBRAŢEVAMNJU

Značilnosti dobrih šol
1. Naravnanost na visoke standarde učnih dosežkov
2. Naravnanost na visoke standarde dela ( skrb za
kakovost – samoevalvacija)
3. Demokratični medsebojni odnosi med učitelji in učenci
- učenci so sogovorniki učiteljev in prevzemajo vse več
odgovornosti za svoje izobraževanje
4. Spoštljivi medsebojni odnosi med vodstvom šole in
učitelji ter učitelji in učenci
5. Oblikovanje jasnih pravil delovanja in njihovo
upoštevanje
6. Kooperativno, k dolgoročnim ciljem usmerjeno vodenje
šole (deljeno, razpršeno, participativno)
7. Sodelovalna organizacijska kultura – medsebojno
sodelovanje na vseh ravneh in načrtno iskanje soglasja
8. Vključevanje staršev in povezovanje z okoljem
9. Skrb za profesionalni razvoj učiteljev s poudarkom na
notranjem izobraževanju učiteljev ( izobraževanje na
delovnem mestu)
Samorefleksija in refleksija poučevanja
(Metapogled na lastno poučevanje)
Samorefleksija, npr.:
• Refleksijski dnevnik učitelja
• Snemanje, opazovanje in analiza lastnega pouka
• …
Refleksija in KRITIČNO PRIJATELJEVANJE:
• Pregledovanje samorefleksijskih ugotovitev skupaj s
kritičnim prijateljem: „Sprašujem se, ali/če/zakaj/kako/ …
Zanima me, kaj je tvoje mnenje?”
• (Vzajemno) kolegialno OPAZOVANJE
Rupnik Vec, Tanja (2006). Kritična samorefleksija - temelj profesionalnega razvoja in rasti.
Socialna pedagogika, letnik 10, številka 4, str. 429-465. URN:NBN:SI:DOC-RYPPEFTI
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYPPEFTI/
Pomen izkušenj v profesionalnem razvoju
učitelja
• Prevladujoča oblika in način učiteljevega
profesionalnega razvoja po diplomi in vstopu v delu
je učenje iz izkušenj.

Refleksija – učenje iz izkušenj
• A izkušnje same po sebi še ne
omogočajo strokovne rasti.
• Iz izkušenj se kaj naučimo šele
takrat, ko jih hočemo
(volja, pripravljenost) in znamo
(veščine) analizirati ter ugotovitve
uporabiti pri svojem nadaljnjem

We do not learn
from
experience…
we learn
from reflecting
on experience.
John Dewey
Izkušnje so sestavljene iz vzorcev
• Vedenjski VZORCI so (nezavedno privzete) oblike
vedenja (odzivanja na dražljaje iz okolja), ki se
ponavljajo. Pogosto jih usmerja prikrita,
podzavestna, neizrečena RUTINA.

Refleksija omogoča …
• … ubeseditev nejasnih, samo delno
uzaveščenih, intuitivno zaznanih občutij.
• Šele ubeseditev omogoča jasno razmišljanje o
izkušnjah.
Refleksija …
• … je sposobnost na strukturiran način analizirati
konkretno izkušnjo in oblikovati zaključke, ki bodo
osnova za naše delovanje v prihodnje.
• … poteka kot notranji dialog, tj. iskanje odgovorov
na vprašanja, ki si jih zastavljaš sam ali ti jih
zastavljajo drugi.

Refleksija o refleksiji? (2 min)
• Ali o svojih pedagoških izkušnjah razmišljate
načrtno in sistematično ali naključno?
• Kdaj? Kje? Čemu?
• Si jih zapišete? Kako? Kaj v tem primeru naredite z
zapiski? …
Vprašanja, ki učitelju pomagajo reflektirati
o pouku (tj. analizirati pouk)
1.
2.
3.
4.
5.
6.

Katere cilje sem želel doseči?
Kako mi je to uspelo in zakaj?
Katere strategije učenja in poučevanja so bile
učinkovite in zakaj?
Kateri drugi dejavniki (pogosto nenačrtovani) so
vplivali na pouk in kako?
Kako ocenjujem svojo vlogo pri uspešni ali manj
uspešni izpeljavi pouka (učne ure)?
Katere izkušnje bom uporabil v prihodnje in kako?
KOLEGIALNO OPAZOVANJE
POUKA
• (Samo)refleksivna obravnava
• določenega vidika (ali nekaj vidikov) lastne pedagoške
prakse učiteljev,
• o kateri posameznik razmišlja/reflektira tako,
• da k procesu samorefleksije
• povabi svoje kolege kot kritične prijatelje.
Učitelj/-ica sebe in kolega/-e kot svoje kritične prijatelje
SPRAŠUJE, ali je neko njeno/njegovo pedagoško ravnanje
(pristop, metoda, izvedba …) primer
1. dobrega, prenosljivega ravnanja (in kako bi se dalo o tem
morda še drugače razmišljati) ali
2. ravnanja, ki v določeni situaciji ni najbolj učinkovito (in
kako bi se ga dalo – še lažje s pomočjo kolegov - izboljšati).
Kolegialno učenje drug od drugega
OPAZOVANJE:

Pristop k
raziskovanju,
učenju in
poučevanju
OPAZOVANJE:
vsakodnevno, znanstveno, pedagoško
• Opazovanje je nekaj, kar
vsakdo od nas počne
꞊pridobivanje znanja /
vsak dan, hkrati pa je
védenja o svetu s
opazovanje tudi osnovna
pomočjo čutov;
metoda vsake znanosti.
꞊pridobivanje
Ljudje opazujemo
(zaznavamo) predmete in
podatkov o pojavih s
dogodke okoli sebe ves
pomočjo opazovalnih
čas svoje budnosti.
/merilnih inštrumentov
Vendar nikoli ne vidimo in
Na najbolj splošni ravni torej
opazimo vsega: naše
lahko ločimo:
opazovanje je odvisno od
• slučajno opazovanje,
pozornosti, ki jo
namenjamo okolju.
• načrtno opazovanje.

OPAZOVANJE
• Vzemimo si kot primer tri osebe
ženskega spola, ki se sočasno
nahajajo na istem mestu, naj bo to
živahna ulica v središču mesta.
Njihova zapažanja so lahko – in tudi
najverjetneje bodo - povsem različna.
• Ena izmed njih si npr. želi novo
obleko in gleda samo izložbe, druga
vso pozornost nameni glasbenikom,
ki igrajo na ulici, tretja, študentka, pa
je tako v skrbeh zaradi izpita, ki ga
ima naslednji dan, da ne gleda in ne
vidi ne izložb ne ljudi ne glasbenikov.
• Če bi na koncu ulice vse tri vprašali,
kaj so videle, bi bila njihova
zapažanja zelo različna.
• Vse našteto so primeri

slučajnega/naključnega
opazovanja.

OPAZOVANJE
• V nasprotju s slučajnim
opazovanjem pa je

namerno opazovanje
načrtno zaznavanje,
povezano s posebno
(tj. usmerjeno)
pozornostjo.
• Vnaprej načrtujemo,
kaj (koga), kje, kdaj,
kako in zakaj/čemu
bomo opazovali.
• Načrtno opazovanje sicer
praviloma izhaja iz
slučajnega, vendar je
pomemben korak k večji
objektivnosti opazovanja.
Dejavniki, ki vplivajo na zaznavo/percepcijo
• Zaznava/Percepcija je proces organiziranja in interpretiranja (ter
vrednotenja) občutkov/podatkov, ki jih pridobimo s čutili (z
opazovanjem).

Karakteristike
opazovalca

PERCEPCIJA
Karakteristike
situacije

Karakteristike
opazovanca
Značilnosti opazovalca:
•
•
•
•
•
•

Predhodno (ne)poznavanje opazovane osebe
Prepričanja, stališča, vrednote
Razpoloženje
Interesi, motivi, pričakovanja
Kognitivna struktura
…

Karakteristike
opazovalca

PERCEPCIJA
Karakteristike
situacije

Karakteristike
opazovanca
Značilnosti opazovanca:
• Fizične/Telesne značilnosti
• Verbalna komunikacija
• Neverbalna komunikacija
• ….

Karakteristike
opazovalca

PERCEPCIJA
Karakteristike
situacije

Karakteristike
opazovanca
Značilnosti situacije:
•Kontekst in vrsta interakcije
•Okolje
•…

Karakteristike
opazovalca

PERCEPCIJA
Karakteristike
situacije

Karakteristike
opazovanca
OPAZOVANJE: sebe, drugih …
 OPAZOVANJE:
• Opazovanje sebe
(introspekcija):

• refleksija,
• samoevalvacija,
• metakognicija/učenje
učenja …

• Opazovanje drugih/
drugega (ekstraspekcija):

• spremljava in evalvacija
• hospitacije (ravnatelja,
študentov na pedagoški
praksi …)
• kritično prijateljevanje,
primeri dobre prakse profesionalni razvoj
učiteljev,
• suportivno timsko
poučevanje,
• šolska/učna ekskurzija,
• laboratorijske vaje …
POJEM OPAZOVANJA
(psihologija, pedagogika/didaktika)
• V širšem pomenu:
vsi postopki
zbiranja
izkustvenega
gradiva o
stvarnosti (tudi
spraševanje in
analiza pisnih
virov).

• V ožjem pomenu:
posebna metoda
zbiranja izkustvenega
gradiva z neposrednim
čutnim zaznavanjem
(kadar smo neposredno
priča nekemu pojavu ali
dogodku, ki deluje na
naše čute).
ZNANSTVENO OPAZOVANJE: Pogoji
1. Predmet raziskovanja z
OPAZOVANJEM mora
biti natančno opredeljen.
2. Opazovanje mora biti
strukturirano in
sistematično.
3. Treba je voditi natančne
zapise.
4. Za opazovanje je
potrebno širše znanje;
temeljiti mora na
teoretskih izhodiščih.
5. Opazovalne rezultate je
mogoče preveriti.

•

•
•
•
•
•
•

Smotrno: podrejeno
raziskovalnemu cilju;
Načrtno: vnaprej predvidimo,
kaj bomo opazovali in kako;
Usmerjeno na določen, jasno
opredeljen objekt;
Izčrpno: poskušamo opazovati
tudi manj opazne značilnosti;
Zabeleženo: beležimo potek
opazovanja in podatke;
Analizirano: analiziramo z
opazovanjem zbrane podatke;
Podprto z uporabo orodij:
uporabljamo protokole (sheme,
vprašalnike) in tehnično opremo.
Opazovanje v
naravnem okolju
• Določeno vedenje
preučujemo v naravni
situaciji.
Laboratorijsko
opazovanje
• Vedenje različnih
posameznikov preučujemo
in zapisujemo v enaki
situaciji in v kontroliranih
pogojih.

VRSTE OPAZOVANJ
Opazovanje v naravnem okolju
z udeležbo opazovalca
• Opazovalec se do določene mere
vključi v skupino posameznikov,
katerih vedenje opazuje.
Opazovanje v naravnem okolju
brez udeležbe opazovalca
• Opazovalec posameznika ali skupino
opazuje z razdalje in nima nobenega
vpliva na opazovano vedenje.

Odkrito opazovanje
•
Opazovalec seznani opazovance s tem, da jih namerava opazovati.
Prikrito opazovanje
•
Opazovalec ne izda opazovanim, da jih opazuje.
TEHNIKE ZAPIS(ovanj)A oz.
PROTOKOLI OPAZOVANJA
ZAPISOVANJE/ZAPISI

1. Dnevnik:
• Opisi vedenja, dogodkov
• retrospektivno (tj. po
itd. ki se običajno
spominu) zapisovanje
pojavlja(jo) v določenem
določenih dogodkov:
časovnem intervalu (tj. ki se
+ preprostost zapisovanja
ponavljajo).
- selektivnost, ki zmanjša
• Posredujejo natančne in
podrobne opise opaženih
objektivnost, saj ne
načinov vedenja itd., iz
vsebuje vseh informacij
katerih lahko v kasnejših
fazah raziskovanja
določenega problema
oblikujemo reprezentativne
kategorije (tj. posplošimo).
TEHNIKE ZAPIS(ovanj)A
oz. PROTOKOLI OPAZOVANJA
2. Zapisi kritičnih
dogodkov
•Opazovalec čaka, da se
kritični dogodek pojavi. Ko
se ta pojavi, zapiše vse
informacije, ki so relevantne.
3. Anekdotski zapisi
•Kontinuirano zapisovanje
celotnega dogajanja in
pomembnih značilnosti
konteksta/okolja.

4. Ček lista
• Lista postavk, ki označujejo
različne oblike vedenj oz.
pojavov. Z njimi
označujemo prisotnost in
odsotnost določene
oblike vedenja oz. pojava.
5. Ocenjevalne
lestvice
• Z njimi ocenjujemo stopnjo
izraženosti določenega
vedenja oz. pojava.
KOLEGIALNO
OPAZOVANJE:
Opazovalni
protokol
OPAZOVALNI 1.KORAK:
PROTOKOL • Predopazovalni

(pripravljalni) razgovor
medsebojno,
vzajemno opazovanje • 15-20 min (?)
(t.i. peer observation):
vsak od sodelujočih učiteljev
opazuje in je opazovan
 oblika

PROFESIONALNEGA
RAZVOJA UČITELJEV
(kritično
prijateljevanje)
 nujna/obvezna oblika
(pred)priprave na
interaktivno timsko
poučevanje

2.KORAK:
• Opazovanje
• 45 min

3.KORAK:
• Poopazovalni
(refleksijski, evalvacijski)
razgovor
• 25-45 min
OPAZOVALNI
PROTOKOL
1.KORAK:
Predopazovalni
(pripravljalni) razgovor
• 15-20 min
• Učitelja, ki sta se
• že vnaprej dogovorila o
namenu, ciljih in poteku
medsebojnega opazovanja,
• se pred vsakim
opazovanjem sestaneta,
• da se pogovorita o učni
uri, v kateri bo potekalo
opazovanje.
OPAZOVALNI PROTOKOL
1.KORAK: Predopazovalni razgovor
• Učitelj, ki bo izvajal pouk, kolegu, ki ga bo opazoval, predstavi:
– sebe kot učitelja (kako podrobno, je odvisno od tega, koliko se učitelja že
poznata, ter od namena in predvidenega trajanja njunega sodelovanja), ki naj
obvezno vključuje kratko predstavitev njegove učne filozofije oz. njegov temeljni
pedagoški credo (preprosto, na enopovedni ali celo enobesedni ravni);
– učence (učno skupino/oddelek: njihovo predznanje, prevladujoči odnos do
predmeta in učenja/šole nasploh ipd.) ter
– cilje in pričakovane učne rezultate učne ure,
– zgradbo in potek učne ure,
– učno gradivo in druga učna orodja,
– lahko pa tudi pristope in učne metode s posebnim poudarkom na
– ugotavljanju in vrednotenju (preverjanju in ocenjevanju) učnih rezultatov..

• Napove tudi, kjer pričakuje možne težave pri izvedbi in zakaj in
kakšne alternativne poti je predvidel, da se jim pravočasno izogne
oz. jih nevtralizira.
• Predlaga tudi opazovalni protokol in ga podrobneje pojasni.
• Učitelj, ki bo kolega opazoval, mu po potrebi postavi zastavi še
dodatna vprašanja.
OPAZOVALNI PROTOKOL
2.KORAK:
OPAZOVANJE
• 45 min
• Učni proces je kompleksna
dejavnost, v okviru katere sočasno
poteka niz aktivnosti.
• Da bodo učinki opazovanja za oba
učitelja čim bolj koristni, naj bo
opazovanje čim bolj osredinjeno
(na določen element učnega
procesa oz. specifično dejavnost).
• Učitelj, ki opazuje uro, naj obvezno
uporablja opazovalni protokol/list
in si nanj beleži svoja zapažanja.
• Učitelj, ki opazuje, se NE vključuje
v učni proces!
OPAZOVALNI PROTOKOL
3.KORAK:
Poopazovalni
(refleksijski, evalvacijski) razgovor
• 25-40 min

• Evalvacijski protokol:
• Analizo učne ure začne učitelj, ki je bil opazovan, s svojimi vtisi in
komentarji o poteku/izvedbi učne ure. Učitelja, ki je opazoval
izvajanje in potek pouka, povabi k analizi s konkretnimi vprašanji.
• Učitelj, ki je opazoval, pove svoje vtise in mnenja (začne s
pozitivnimi, morebitne kritične pripombe pove konstruktivno, postavi
vprašanja, ki omogočijo opazovanemu učitelju dodatne utemeljitve
itd.).
• Opazovani učitelj se odzove na kolegove vtise in komentarje.
• Analizo zaključita z zamislimi in identifikacijo strategij za svoje
bodoče skupno poučevanje.
REFLEKSIJSKA DELAVNICA (15 – 30 min):
Kako uporabljate opazovanje v svoji
poučevalni in širši delovni praksi?
• Poiščite vsaj 5 različnih primerov načrtne
uporabe opazovanja v zadnjih dveh šolskih letih.
Ocenite, kaj je bilo na njih dobro, kaj slabo in
kako bi opazovanje lahko v bodoče izpopolnili kot
metodo poučevanja , profesionalnega razvoja in
profesionalnega uveljavljanja.
• Delajte 5 min individualno, nato pa skupinsko. Ugotovitve
zabeležite in jih drugim skupinam predstavitve v obliki povzetka.
• __________________________________________
__________________________________________
__________________________________________
__________________________________________
__________________________________________

Más contenido relacionado

La actualidad más candente

顧客服務及客訴處理 -詹翔霖教授-新海
 顧客服務及客訴處理 -詹翔霖教授-新海 顧客服務及客訴處理 -詹翔霖教授-新海
顧客服務及客訴處理 -詹翔霖教授-新海翔霖 詹
 
Шаблон презентации о Компании в PowerPoint (B2B)
Шаблон презентации о Компании в PowerPoint (B2B)Шаблон презентации о Компании в PowerPoint (B2B)
Шаблон презентации о Компании в PowerPoint (B2B)Слайдстор
 
PR в Digital середовищі
PR в Digital середовищіPR в Digital середовищі
PR в Digital середовищіNazar Mazur
 
服務品質度量方法-SERVQUAL量表
服務品質度量方法-SERVQUAL量表服務品質度量方法-SERVQUAL量表
服務品質度量方法-SERVQUAL量表Zoe Hsieh
 
カスタマーサクセスとコミュニティの蜜月関係
カスタマーサクセスとコミュニティの蜜月関係カスタマーサクセスとコミュニティの蜜月関係
カスタマーサクセスとコミュニティの蜜月関係Natsuko Okada
 
ризик менеджмент
ризик менеджментризик менеджмент
ризик менеджментRudInna1
 
《獲利世代》導讀
《獲利世代》導讀《獲利世代》導讀
《獲利世代》導讀Bodylearning
 
99個簡報法則
99個簡報法則99個簡報法則
99個簡報法則奕酉 劉
 
Intro to Target Audience Theory
Intro to Target Audience Theory Intro to Target Audience Theory
Intro to Target Audience Theory Graveney School
 
місія бібліотеки ч.2
місія бібліотеки  ч.2місія бібліотеки  ч.2
місія бібліотеки ч.2Library Franko
 
談判與協商期末報告
談判與協商期末報告談判與協商期末報告
談判與協商期末報告Ernie Chang
 
67【策略規劃】獲利世代:自己動手,畫出你的商業模式 (Business model generation)
67【策略規劃】獲利世代:自己動手,畫出你的商業模式 (Business model generation)67【策略規劃】獲利世代:自己動手,畫出你的商業模式 (Business model generation)
67【策略規劃】獲利世代:自己動手,畫出你的商業模式 (Business model generation)周建良 Zhou Jian Liang
 
社群媒體與圖書館
社群媒體與圖書館社群媒體與圖書館
社群媒體與圖書館皓仁 柯
 
OBRADA RENDISANJEM.pdf
OBRADA RENDISANJEM.pdfOBRADA RENDISANJEM.pdf
OBRADA RENDISANJEM.pdfObrad Anicic
 
기업가정신3.1(90분용)
기업가정신3.1(90분용)기업가정신3.1(90분용)
기업가정신3.1(90분용)Soojin Shin
 
コミュニティデザインの思考 / これから始めるコミュニティマネジメント入門 (2)
コミュニティデザインの思考 / これから始めるコミュニティマネジメント入門 (2)コミュニティデザインの思考 / これから始めるコミュニティマネジメント入門 (2)
コミュニティデザインの思考 / これから始めるコミュニティマネジメント入門 (2)Takaaki Umada
 

La actualidad más candente (20)

顧客服務及客訴處理 -詹翔霖教授-新海
 顧客服務及客訴處理 -詹翔霖教授-新海 顧客服務及客訴處理 -詹翔霖教授-新海
顧客服務及客訴處理 -詹翔霖教授-新海
 
Шаблон презентации о Компании в PowerPoint (B2B)
Шаблон презентации о Компании в PowerPoint (B2B)Шаблон презентации о Компании в PowerPoint (B2B)
Шаблон презентации о Компании в PowerPoint (B2B)
 
PR в Digital середовищі
PR в Digital середовищіPR в Digital середовищі
PR в Digital середовищі
 
文本分析寫作要點
文本分析寫作要點文本分析寫作要點
文本分析寫作要點
 
服務品質度量方法-SERVQUAL量表
服務品質度量方法-SERVQUAL量表服務品質度量方法-SERVQUAL量表
服務品質度量方法-SERVQUAL量表
 
カスタマーサクセスとコミュニティの蜜月関係
カスタマーサクセスとコミュニティの蜜月関係カスタマーサクセスとコミュニティの蜜月関係
カスタマーサクセスとコミュニティの蜜月関係
 
Фандрейзингова діяльність бібліотек
Фандрейзингова діяльність бібліотек Фандрейзингова діяльність бібліотек
Фандрейзингова діяльність бібліотек
 
ризик менеджмент
ризик менеджментризик менеджмент
ризик менеджмент
 
《獲利世代》導讀
《獲利世代》導讀《獲利世代》導讀
《獲利世代》導讀
 
99個簡報法則
99個簡報法則99個簡報法則
99個簡報法則
 
Intro to Target Audience Theory
Intro to Target Audience Theory Intro to Target Audience Theory
Intro to Target Audience Theory
 
місія бібліотеки ч.2
місія бібліотеки  ч.2місія бібліотеки  ч.2
місія бібліотеки ч.2
 
談判與協商期末報告
談判與協商期末報告談判與協商期末報告
談判與協商期末報告
 
02 PDCA Management
02 PDCA Management 02 PDCA Management
02 PDCA Management
 
67【策略規劃】獲利世代:自己動手,畫出你的商業模式 (Business model generation)
67【策略規劃】獲利世代:自己動手,畫出你的商業模式 (Business model generation)67【策略規劃】獲利世代:自己動手,畫出你的商業模式 (Business model generation)
67【策略規劃】獲利世代:自己動手,畫出你的商業模式 (Business model generation)
 
社群媒體與圖書館
社群媒體與圖書館社群媒體與圖書館
社群媒體與圖書館
 
OBRADA RENDISANJEM.pdf
OBRADA RENDISANJEM.pdfOBRADA RENDISANJEM.pdf
OBRADA RENDISANJEM.pdf
 
기업가정신3.1(90분용)
기업가정신3.1(90분용)기업가정신3.1(90분용)
기업가정신3.1(90분용)
 
コミュニティデザインの思考 / これから始めるコミュニティマネジメント入門 (2)
コミュニティデザインの思考 / これから始めるコミュニティマネジメント入門 (2)コミュニティデザインの思考 / これから始めるコミュニティマネジメント入門 (2)
コミュニティデザインの思考 / これから始めるコミュニティマネジメント入門 (2)
 
6 sigma methodology
6 sigma methodology6 sigma methodology
6 sigma methodology
 

Similar a Kolegialno učenje drug od drugega

Moj otrok je brihten, samo učiti se mu ne da
Moj otrok je brihten, samo učiti se mu ne daMoj otrok je brihten, samo učiti se mu ne da
Moj otrok je brihten, samo učiti se mu ne daManja Kristanc
 
Peskovnik a5 web
Peskovnik a5 webPeskovnik a5 web
Peskovnik a5 webpeskovnik
 
Peskovnik a5 vrtec web
Peskovnik a5 vrtec webPeskovnik a5 vrtec web
Peskovnik a5 vrtec webpeskovnik
 
Voditi družino kot podjetje?
Voditi družino kot podjetje?Voditi družino kot podjetje?
Voditi družino kot podjetje?Aleš Čerin
 
Sodobni trendi mentorstva
Sodobni trendi mentorstvaSodobni trendi mentorstva
Sodobni trendi mentorstvamatej69
 
Zlata praksa Klaro
Zlata praksa KlaroZlata praksa Klaro
Zlata praksa KlaroMediade
 
Selekcijski intervju: umetnost postavljanja pravih vprašanj
Selekcijski intervju: umetnost postavljanja pravih vprašanjSelekcijski intervju: umetnost postavljanja pravih vprašanj
Selekcijski intervju: umetnost postavljanja pravih vprašanjAndrej Juričko
 
Neformalno in priložnostno učenje ter vrednotenje (delo v skupinah), Konferen...
Neformalno in priložnostno učenje ter vrednotenje (delo v skupinah), Konferen...Neformalno in priložnostno učenje ter vrednotenje (delo v skupinah), Konferen...
Neformalno in priložnostno učenje ter vrednotenje (delo v skupinah), Konferen...AndragoskiCenterSlovenije
 
Ru 2 življenjske vrednote
Ru 2 življenjske vrednoteRu 2 življenjske vrednote
Ru 2 življenjske vrednoteFCS project
 
Teorija U - inovativno soočanje s kompleksnimi izzivi
Teorija U - inovativno soočanje s kompleksnimi izziviTeorija U - inovativno soočanje s kompleksnimi izzivi
Teorija U - inovativno soočanje s kompleksnimi izziviDanilo Kozoderc
 
Učenje iz prihodnosti - teorija u
Učenje iz prihodnosti  -  teorija uUčenje iz prihodnosti  -  teorija u
Učenje iz prihodnosti - teorija uDanilo Kozoderc
 
Domasna pismena rabota
Domasna pismena rabotaDomasna pismena rabota
Domasna pismena rabotaGordana Doneva
 

Similar a Kolegialno učenje drug od drugega (14)

Moj otrok je brihten, samo učiti se mu ne da
Moj otrok je brihten, samo učiti se mu ne daMoj otrok je brihten, samo učiti se mu ne da
Moj otrok je brihten, samo učiti se mu ne da
 
Peskovnik a5 web
Peskovnik a5 webPeskovnik a5 web
Peskovnik a5 web
 
Peskovnik a5 vrtec web
Peskovnik a5 vrtec webPeskovnik a5 vrtec web
Peskovnik a5 vrtec web
 
Voditi družino kot podjetje?
Voditi družino kot podjetje?Voditi družino kot podjetje?
Voditi družino kot podjetje?
 
Sodobni trendi mentorstva
Sodobni trendi mentorstvaSodobni trendi mentorstva
Sodobni trendi mentorstva
 
Zlata praksa Klaro
Zlata praksa KlaroZlata praksa Klaro
Zlata praksa Klaro
 
Selekcijski intervju: umetnost postavljanja pravih vprašanj
Selekcijski intervju: umetnost postavljanja pravih vprašanjSelekcijski intervju: umetnost postavljanja pravih vprašanj
Selekcijski intervju: umetnost postavljanja pravih vprašanj
 
Mreze 2
Mreze 2Mreze 2
Mreze 2
 
Mreze 2
Mreze 2Mreze 2
Mreze 2
 
Neformalno in priložnostno učenje ter vrednotenje (delo v skupinah), Konferen...
Neformalno in priložnostno učenje ter vrednotenje (delo v skupinah), Konferen...Neformalno in priložnostno učenje ter vrednotenje (delo v skupinah), Konferen...
Neformalno in priložnostno učenje ter vrednotenje (delo v skupinah), Konferen...
 
Ru 2 življenjske vrednote
Ru 2 življenjske vrednoteRu 2 življenjske vrednote
Ru 2 življenjske vrednote
 
Teorija U - inovativno soočanje s kompleksnimi izzivi
Teorija U - inovativno soočanje s kompleksnimi izziviTeorija U - inovativno soočanje s kompleksnimi izzivi
Teorija U - inovativno soočanje s kompleksnimi izzivi
 
Učenje iz prihodnosti - teorija u
Učenje iz prihodnosti  -  teorija uUčenje iz prihodnosti  -  teorija u
Učenje iz prihodnosti - teorija u
 
Domasna pismena rabota
Domasna pismena rabotaDomasna pismena rabota
Domasna pismena rabota
 

Más de Bogdan Osolin

Sklanjanje pridevnikov
Sklanjanje pridevnikovSklanjanje pridevnikov
Sklanjanje pridevnikovBogdan Osolin
 
Naslovi in teme za 1. pisno nalogo
Naslovi in teme za 1. pisno nalogoNaslovi in teme za 1. pisno nalogo
Naslovi in teme za 1. pisno nalogoBogdan Osolin
 
Priredje in preverjanje znanja
Priredje in preverjanje znanjaPriredje in preverjanje znanja
Priredje in preverjanje znanjaBogdan Osolin
 
Preverjanje priredno zloženih povedi
Preverjanje priredno zloženih povediPreverjanje priredno zloženih povedi
Preverjanje priredno zloženih povediBogdan Osolin
 
Pojasnjevalno priredje
Pojasnjevalno priredjePojasnjevalno priredje
Pojasnjevalno priredjeBogdan Osolin
 
Ciril Zlobec in njegova dela
Ciril Zlobec in njegova delaCiril Zlobec in njegova dela
Ciril Zlobec in njegova delaBogdan Osolin
 
Stopnje odvisnikov in S - zgradba
Stopnje odvisnikov in S - zgradbaStopnje odvisnikov in S - zgradba
Stopnje odvisnikov in S - zgradbaBogdan Osolin
 
Priredje – priredno zložena poved
Priredje – priredno zložena povedPriredje – priredno zložena poved
Priredje – priredno zložena povedBogdan Osolin
 
2. celoletna za 9 bc - april 2015
2. celoletna za 9 bc - april 20152. celoletna za 9 bc - april 2015
2. celoletna za 9 bc - april 2015Bogdan Osolin
 
2. pisno preverjanje znanja za 9. razred
2. pisno preverjanje znanja za 9. razred2. pisno preverjanje znanja za 9. razred
2. pisno preverjanje znanja za 9. razredBogdan Osolin
 

Más de Bogdan Osolin (20)

Sklanjanje pridevnikov
Sklanjanje pridevnikovSklanjanje pridevnikov
Sklanjanje pridevnikov
 
Slovenska slovnica
Slovenska slovnicaSlovenska slovnica
Slovenska slovnica
 
Naslovi in teme za 1. pisno nalogo
Naslovi in teme za 1. pisno nalogoNaslovi in teme za 1. pisno nalogo
Naslovi in teme za 1. pisno nalogo
 
Priredje in preverjanje znanja
Priredje in preverjanje znanjaPriredje in preverjanje znanja
Priredje in preverjanje znanja
 
Preverjanje priredno zloženih povedi
Preverjanje priredno zloženih povediPreverjanje priredno zloženih povedi
Preverjanje priredno zloženih povedi
 
Priredje
PriredjePriredje
Priredje
 
Protivno priredje
Protivno priredjeProtivno priredje
Protivno priredje
 
Pojasnjevalno priredje
Pojasnjevalno priredjePojasnjevalno priredje
Pojasnjevalno priredje
 
Sklepalno priredje
Sklepalno priredjeSklepalno priredje
Sklepalno priredje
 
Moja prihodnost
Moja prihodnostMoja prihodnost
Moja prihodnost
 
Stvarna imena
Stvarna imenaStvarna imena
Stvarna imena
 
Pismo
PismoPismo
Pismo
 
Ciril Zlobec in njegova dela
Ciril Zlobec in njegova delaCiril Zlobec in njegova dela
Ciril Zlobec in njegova dela
 
Stopnje odvisnikov in S - zgradba
Stopnje odvisnikov in S - zgradbaStopnje odvisnikov in S - zgradba
Stopnje odvisnikov in S - zgradba
 
Priredje – priredno zložena poved
Priredje – priredno zložena povedPriredje – priredno zložena poved
Priredje – priredno zložena poved
 
Ivan Cankar Bobi
Ivan Cankar Bobi Ivan Cankar Bobi
Ivan Cankar Bobi
 
Ivan Cankar Bobi
Ivan Cankar BobiIvan Cankar Bobi
Ivan Cankar Bobi
 
Literarna teorija
Literarna teorijaLiterarna teorija
Literarna teorija
 
2. celoletna za 9 bc - april 2015
2. celoletna za 9 bc - april 20152. celoletna za 9 bc - april 2015
2. celoletna za 9 bc - april 2015
 
2. pisno preverjanje znanja za 9. razred
2. pisno preverjanje znanja za 9. razred2. pisno preverjanje znanja za 9. razred
2. pisno preverjanje znanja za 9. razred
 

Kolegialno učenje drug od drugega

  • 1. Program profesionalnega usposabljanja učiteljev Kritično prijateljevanje s kolegialnim opazovanjem 1. del Osnovna šola Trnovo, 6. november 2013 Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si
  • 2. Kako pristopamo k novemu (čemurkoli)? Zaznava in čustveni odziv nanjo:  Relevantnost 1. Ali se me to tiče ali ne?  Poklicno? Zasebno? Je relevantno zame? Za mojo šolo in sodelavce? Za moje otroke? Za moža/ženo? Starše? Prijatelje?  Vrednotenje 2. Ali se mi zdi dobro ali slabo, privlačno ali neprivlačno, prijetno ali neprijetno, zanimivo ali nezanimivo …?
  • 3. Učitelj kot razmišljujoči praktik in (ne?)kritično mišljenje • Koliko o tem že vem(o)? – Teoretično in praktično? 4. Kako strokovno pismeni smo? 1. Kaj mislim(o)? 2. Kaj vem(o)? 3. Kaj lahko dokaţem(o)? • Kako (si) to sporočam(o)? – Ali uporabljamo isti besednjak (razumevanje pojmov /konceptov)?
  • 4. Kvadrant znanja in izkušenj učiteljev Teoretično znanje Kdaj? Kje? Kako?… Viri? … Veliko teoretičnega znanja Malo praktičnih izkušenj Veliko teoretičnega znanja Veliko praktičnih izkušenj Malo teoretičnega znanja Malo praktičnih izkušenj Malo teoretičnega znanja Veliko praktičnih izkušenj Refleksija (2 min) Praktične izkušnje
  • 5. Zakaj smo danes skupaj? Pod drobnogled/povečevalo: • Kritično prijateljevanje  Kritična presoja na prijateljski način • Kolegialno opazovanje  (Medsebojno) opazovanje delovnih kolegov pri delu
  • 6. KRITIKA > kritičen SSKJ: •analiza [novega znanstvenega ali umetniškega dela] •zaradi splošne presoje in ločitve pozitivnih in negativnih sestavin ta kritika je zelo konstruktivna; uničujoča kritika; članek je doživel utemeljeno kritiko; žaljiva in zlonamerna kritika dramske predstave / KRITIČEN Veliki slovar tujk: •ki se nanaša na kritiko, ki presoja •razsoden, premišljen, preudaren, previden ... Jezikovni kotiček
  • 7. KOLEGA > kolegialen SSKJ: • kdor ima s kom enak poklic ali je zaposlen v isti ustanovi:  on je moj kolega; za pomoč je poprosil mlajšega kolega / kolega iz službe, šolskih let • pog. tovariš, prijatelj  ves prosti čas prebije s kolegi; bila sta dobra kolega Jezikovni kotiček
  • 8. Kritični prijatelj, kritično prijateljevanje Kritični prijatelj • je zaupanja vredna oseba, • ki nam postavlja provokativna vprašanja in tako ustvarja pogoje, • da na neko zadevo (problem) pogledamo tudi z druge perspektive. • Naše delo kritično oceni (= se do njega opredeli), a kot naš prijatelj. • Vzame si dovolj časa, da v celoti razume – kontekst zadeve (problema), ki jo (ga) presoja, – prav tako cilje, ki ji skušamo doseči. • Je podpornik/zagovornik naših ciljev, a nam zastavlja „provokativna“ vprašanja, s pomočjo katerih te cilje bolje razumemo in lažje dosežemo. A critical friend has been defined as “a trusted person who asks provocative questions, provides data to be examined through another lens, and offers critique of a person’s work as a friend” (Costa and Kallick,1993). With its roots in critical pedagogy, it is a role often employed in an educational context in a similar way to mentoring and coaching. Although there are similarities, these roles all offer a different approach to supporting individuals and groups.
  • 9. Kritično prijateljevanje in slepa pega Johari okno Znano MENI / SEBI Neznano MENI / SEBI Znano in opazno (izpostavljeno) DRUGIM 1. JAVNA PODOBA (javni jaz) 3. SLEPA PEGA (slepi jaz) Neznano (prikrito) DRUGIM 2 MOJA ZASEBNOST (skriti, prikriti jaz) 4. NEZAVEDNO (neznani jaz) Skozi samorefleksijo učitelj ozavešča svoja prepričanja, oblikovana v preteklosti, ki sooblikujejo njegove sedanje zaznave v sedanjosti in prek odziva, ki je posledica trenutne zaznave, vplivajo na prihodnost. V ilustracijo uporabimo t.i. Joharijevo okno, tj. model, ki ponazarja različne dele osebnosti, s katerimi posameznik vstopa v interakcijo (slika 9). V petdesetih letih prejšnjega stoletja sta ga razvila ameriška psihologa Joseph Luft in Harry Ingham.
  • 10. Johari okno SLEPA PEGA: kar (razmišljanje, čustvovanje, ravnanje) sam vem/poznam o sebi in želim, da opazijo tudi drugi ljudje (tj. pokažem tudi drugim ljudem) kar pri meni opazijo drugi ljudje, sam pa ne; ker tega ne opazim, se včasih vznemirjam in/oz. jezim, če mi drugi to povedo, ker mislim, da so njihove trditve pretirane oz. neosnovane MOJA ZASEBNOST: Neznano DRUGIM Neznano MENI JAVNA PODOBA: Znano in opazno DRUGIM Znano MENI NEZAVEDNO in NEZNANO: kar vem/ poznam o sebi, drugi pa ne; to imam za zasebno, intimno, o tem ne govorim, to ohranjam le zase česar niti sam ne vem, da imam, in tega ne opazijo niti drugi ljudje; to se bo izrazilo v novih in neznanih okoliščinah, ko se bom prvič odzival na neko novo situacijo
  • 11. Kritično prijateljevanje in slepa pega • Slepe pege človekovi nezavedni vedenjski vzorci, ki pa so lahko neproduktivni ali celo škodljivi (njemu in/oz. okolju) in človeka zadržujejo v „začaranem krogu“ nerazumevanja oz. slabe komunikacije (interakcij) z okoljem. • A prav področje slepe pege je tisto področje, kjer ima vsak človek (vsak učitelj) potencial za nadaljnji razvoj. Ključno pri tem je, da svojih slepih peg ne zanikujemo, ampak si jih priznamo, jih hočemo spoznati in „odpraviti“. • Z iskanjem povratnih informacij o sebi (o svojih vedenjnih in ravnanjih), npr. s kritičnim prijateljevanjem in/oz. kolegialnim opazovanjem), bo učitelj uspešno razvijal boljše samozavedanje in pri sebi širil področje prvega kvadranta (odprti jaz), s tem pa tudi ustvaril dobro podlago za (še) bolj uspešno delo v razredu in sodelovanje s kolegi (ublažil škodljiva ali neproduktivna vedenja in jih nadomestil z bolj ustreznimi in učinkovitimi).
  • 12. KRITIKA Jezikovni kotiček SSKJ: • analiza zaradi splošne PRESOJE in ločitve pozitivnih ( kaj je dobro?) in negativnih ( kaj je slabo?) sestavin presoja < PRESODITI KAKOVOST ? SSKJ: • s podrobno raziskavo podatkov, dejstev priti do kake ugotovitve: sodniki so presodili, da je oškodoval podjetje; trezno moram presoditi, kaj naj ukrenem • s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznati resnično vrednost česa: presoditi dogodek, položaj, dokaze • ugotoviti: po glasu sem presodil, da je on • oceniti: profesorja je presodil za dobrega človeka; presoditi koga na oko / slabo je presodil oddaljenost predmeta
  • 13. KAKO DOBRI SMO? Dobri … • za koga • in zaradi koga? • po čigavih kriterijih in merilih? Nikoli • zase, nismo • za učence, tako • za njihove starše, dobri, • • da ne bi • mogli • biti • še boljši. • • za šolo, za kolege, za ravnatelja, za strokovno javnost, za zakonodajalca, za financerja, za občo javnost …
  • 14. Kakovost ni nikdar naključje. Vedno je rezultat inteligentnega prizadevanja. Obstajati mora volja, da ustvarimo nekaj boljšega. KAKOVOST ? Quality is never an accident; it is always the result of intelligent effort. There must be the will to produce a superior thing. John Ruskin
  • 15. Kdo vse mora imeti voljo, da bo slovenska šola dobra in še boljša, in si za to inteligentno prizadevati? KAKOVOST V IZOBRAŢEVANJU Nikoli nismo tako dobri, da ne bi mogli biti še boljši. Kakovost je odgovornost vseh. Quality is everyone's responsibility. W. Edwards Deming
  • 16. KAKOVOST (NAŠE) ŠOLE Kdo vse mora imeti Doseganje kakovosti (odličnosti?) voljo, kot reševanje problema: da bo 1.Kakšna je naša šola zdaj? ( analiza stanja) naša šola 2.Kakšni želimo biti/postati? ( razvojna vizija – opredelitev ciljev) dobra 3.Kako bomo to dosegli? ( akcijski načrt - oz. za dosego ciljev - premagovanje ovir!) vloga pri še boljša -, 4.Kakšna je mojaakterjev, skupintem? ( vloge in naloge različnih in poismaeznikov – indiviualna refleksija in načrt!) in si za to inteligentno  Kaj je „inteligentno prizadevanje“? prizadevati?
  • 17. Kaj je KAKOVOST ?  Dinamičen, fleksibilen koncept  Polarizacija v opredeljevanju pojma: (a) „Kakovost lahko vidimo in prepoznamo, ni pa je mogoče opisati.“ (b) „Kakovost ne obstaja, če je ni mogoče meriti.“ • Ugotavljanje (in merjenje) kakovosti • Kazalniki/Indikatorji kakovosti  REFLEKSIJA  Samoevalvacija       Evalvacija Zunanja evalvacija Empirična evalvacija Racionalna evalvacija Participativna (-orna) evalvacija Responzivna evalvacija • • … Evalvacija vzgojno-izobraževalnega sistema (in/oz. njegovih delov) Evalvacija vzgojno-izobraževalnih inštitucij Evalvacija vodenja v šolstvu / dela ravnateljev Evalvacija poučevanja/dela učiteljev … • • • •
  • 18. Kakovost ? • dober šolski sistem? • dober program? • dobra šola? • dober učitelj? • dobra učna ura? Jezikovni kotiček SSKJ •dober ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu •dober ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi •dober ki ima zaželeno lastnost oz. kakovost v precejšnji meri •dober ki zadovoljuje oz. ustreza glede na kako normo, zahtevo, kriterij •dober ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve •dober učinkovit oz. uspešen glede na določene zahteve •dober ki prinaša ugodnosti, veselje •dober ki prinaša precejšnje gmotne koristi •…
  • 19. REFLEKSIJSKA DELAVNICA (15 min): Kaj je dober šolski razvojni projekt? • Poiščite vsaj 5 atributov (besednih ali stavčnih), s katerimi boste označili temeljne značilnosti dobre učne ure. • Delajte 5 min individualno, nato 5 min v dvojicah. Zadnjih 5 minut bo namenjenih izmenjavi mnenj. • __________________________________________ __________________________________________ __________________________________________ __________________________________________ __________________________________________ __________________________________________
  • 20. KAKOVOST V IZOBRAŢEVAMNJU Opredelitev kakovosti • Kakovost je dinamičen in fleksibilen koncept, kar onemogoča enotno definicijo. • Scheerens (1992) meni, da so izmed treh ravni – okolja, šole in razreda – za uspešno delovanje šole najpomembnejši procesi v razredu oziroma učiteljevo delo, ki ga označujejo jasno postavljeni cilji, visoka pričakovanja in upoštevanje povratnih informacij. • Stollova (1996) opredeljuje dobro, uspešno, učinkovito in kakovostno šolo tisto šolo, ki: 1. skrbi za napredek vseh učencev ne glede na njihovo predznanje in okolje, iz katerega izhajajo, 2. zagotavlja, da vsak učenec doseže najvišji mogoč standard znanja, 3. spodbuja vse vidike razvoja in dosežkov pri učencih ter 4. je iz leta v leto boljša.
  • 21. KAKOVOST V ŠOLSTVU Kaj je kakovost? Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v šolstvu 1. Kontrola kakovosti: inšpekcijske in ostale nadzorne službe – zagotavljanje minimalne kakovosti, kot je določeno v zakonodaji 2. Zagotavljanje kakovosti: premik od zunanje ocenjevanja h kombinaciji zunanjega in notranjega ocenjevanja – primerljivost med šolami (TIMSS, PISA) 3. Nenehno izboljševanje kakovosti: samoevalvacija (šol in učiteljev)
  • 22. KAKOVOST V ŠOLSTVU Štiri kategorije dejavnikov, ki vplivajo na kakovost šole (Williams 2005) 1.Individualne karakteristike učencev 2.Podporni vhodni dejavniki 3.Pogoji v šoli 4.Procesi poučevanja in učenja Pojmovanja in opredelitev kakovosti: Različni KONCEPTI (Harvey & Green, 1993 v Kump, 1994): 1.Kakovost kot izjemnost (ekskuzivnost, odličnost) 2.Kakovost kot popolnost ali doslednost (odsotnost napak); 3.Kakovost kot ustreznost namenu; 4.Kakovost kot vrednost za denar; 5.Kakovost kot transformacija (kvalitativna sprememba).
  • 23. Dejavniki, ki vplivajo na učni uspeh 30% učitelji 50% učenec 5-10% šola 5-10% vrstniki 5-10 % dom Teachers Make a Difference – What is the Research Evidence, John Hattie, University of Auckland, Australian Council for Educational Research, 2003 (2009)
  • 24. KAKOVOST V IZOBRAŢEVAMNJU Značilnosti dobrih šol 1. Naravnanost na visoke standarde učnih dosežkov 2. Naravnanost na visoke standarde dela ( skrb za kakovost – samoevalvacija) 3. Demokratični medsebojni odnosi med učitelji in učenci - učenci so sogovorniki učiteljev in prevzemajo vse več odgovornosti za svoje izobraževanje 4. Spoštljivi medsebojni odnosi med vodstvom šole in učitelji ter učitelji in učenci 5. Oblikovanje jasnih pravil delovanja in njihovo upoštevanje 6. Kooperativno, k dolgoročnim ciljem usmerjeno vodenje šole (deljeno, razpršeno, participativno) 7. Sodelovalna organizacijska kultura – medsebojno sodelovanje na vseh ravneh in načrtno iskanje soglasja 8. Vključevanje staršev in povezovanje z okoljem 9. Skrb za profesionalni razvoj učiteljev s poudarkom na notranjem izobraževanju učiteljev ( izobraževanje na delovnem mestu)
  • 25. Samorefleksija in refleksija poučevanja (Metapogled na lastno poučevanje) Samorefleksija, npr.: • Refleksijski dnevnik učitelja • Snemanje, opazovanje in analiza lastnega pouka • … Refleksija in KRITIČNO PRIJATELJEVANJE: • Pregledovanje samorefleksijskih ugotovitev skupaj s kritičnim prijateljem: „Sprašujem se, ali/če/zakaj/kako/ … Zanima me, kaj je tvoje mnenje?” • (Vzajemno) kolegialno OPAZOVANJE Rupnik Vec, Tanja (2006). Kritična samorefleksija - temelj profesionalnega razvoja in rasti. Socialna pedagogika, letnik 10, številka 4, str. 429-465. URN:NBN:SI:DOC-RYPPEFTI http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYPPEFTI/
  • 26. Pomen izkušenj v profesionalnem razvoju učitelja • Prevladujoča oblika in način učiteljevega profesionalnega razvoja po diplomi in vstopu v delu je učenje iz izkušenj. Refleksija – učenje iz izkušenj • A izkušnje same po sebi še ne omogočajo strokovne rasti. • Iz izkušenj se kaj naučimo šele takrat, ko jih hočemo (volja, pripravljenost) in znamo (veščine) analizirati ter ugotovitve uporabiti pri svojem nadaljnjem We do not learn from experience… we learn from reflecting on experience. John Dewey
  • 27. Izkušnje so sestavljene iz vzorcev • Vedenjski VZORCI so (nezavedno privzete) oblike vedenja (odzivanja na dražljaje iz okolja), ki se ponavljajo. Pogosto jih usmerja prikrita, podzavestna, neizrečena RUTINA. Refleksija omogoča … • … ubeseditev nejasnih, samo delno uzaveščenih, intuitivno zaznanih občutij. • Šele ubeseditev omogoča jasno razmišljanje o izkušnjah.
  • 28. Refleksija … • … je sposobnost na strukturiran način analizirati konkretno izkušnjo in oblikovati zaključke, ki bodo osnova za naše delovanje v prihodnje. • … poteka kot notranji dialog, tj. iskanje odgovorov na vprašanja, ki si jih zastavljaš sam ali ti jih zastavljajo drugi. Refleksija o refleksiji? (2 min) • Ali o svojih pedagoških izkušnjah razmišljate načrtno in sistematično ali naključno? • Kdaj? Kje? Čemu? • Si jih zapišete? Kako? Kaj v tem primeru naredite z zapiski? …
  • 29. Vprašanja, ki učitelju pomagajo reflektirati o pouku (tj. analizirati pouk) 1. 2. 3. 4. 5. 6. Katere cilje sem želel doseči? Kako mi je to uspelo in zakaj? Katere strategije učenja in poučevanja so bile učinkovite in zakaj? Kateri drugi dejavniki (pogosto nenačrtovani) so vplivali na pouk in kako? Kako ocenjujem svojo vlogo pri uspešni ali manj uspešni izpeljavi pouka (učne ure)? Katere izkušnje bom uporabil v prihodnje in kako?
  • 30. KOLEGIALNO OPAZOVANJE POUKA • (Samo)refleksivna obravnava • določenega vidika (ali nekaj vidikov) lastne pedagoške prakse učiteljev, • o kateri posameznik razmišlja/reflektira tako, • da k procesu samorefleksije • povabi svoje kolege kot kritične prijatelje. Učitelj/-ica sebe in kolega/-e kot svoje kritične prijatelje SPRAŠUJE, ali je neko njeno/njegovo pedagoško ravnanje (pristop, metoda, izvedba …) primer 1. dobrega, prenosljivega ravnanja (in kako bi se dalo o tem morda še drugače razmišljati) ali 2. ravnanja, ki v določeni situaciji ni najbolj učinkovito (in kako bi se ga dalo – še lažje s pomočjo kolegov - izboljšati).
  • 33. OPAZOVANJE: vsakodnevno, znanstveno, pedagoško • Opazovanje je nekaj, kar vsakdo od nas počne ꞊pridobivanje znanja / vsak dan, hkrati pa je védenja o svetu s opazovanje tudi osnovna pomočjo čutov; metoda vsake znanosti. ꞊pridobivanje Ljudje opazujemo (zaznavamo) predmete in podatkov o pojavih s dogodke okoli sebe ves pomočjo opazovalnih čas svoje budnosti. /merilnih inštrumentov Vendar nikoli ne vidimo in Na najbolj splošni ravni torej opazimo vsega: naše lahko ločimo: opazovanje je odvisno od • slučajno opazovanje, pozornosti, ki jo namenjamo okolju. • načrtno opazovanje. OPAZOVANJE
  • 34. • Vzemimo si kot primer tri osebe ženskega spola, ki se sočasno nahajajo na istem mestu, naj bo to živahna ulica v središču mesta. Njihova zapažanja so lahko – in tudi najverjetneje bodo - povsem različna. • Ena izmed njih si npr. želi novo obleko in gleda samo izložbe, druga vso pozornost nameni glasbenikom, ki igrajo na ulici, tretja, študentka, pa je tako v skrbeh zaradi izpita, ki ga ima naslednji dan, da ne gleda in ne vidi ne izložb ne ljudi ne glasbenikov. • Če bi na koncu ulice vse tri vprašali, kaj so videle, bi bila njihova zapažanja zelo različna. • Vse našteto so primeri slučajnega/naključnega opazovanja. OPAZOVANJE • V nasprotju s slučajnim opazovanjem pa je namerno opazovanje načrtno zaznavanje, povezano s posebno (tj. usmerjeno) pozornostjo. • Vnaprej načrtujemo, kaj (koga), kje, kdaj, kako in zakaj/čemu bomo opazovali. • Načrtno opazovanje sicer praviloma izhaja iz slučajnega, vendar je pomemben korak k večji objektivnosti opazovanja.
  • 35. Dejavniki, ki vplivajo na zaznavo/percepcijo • Zaznava/Percepcija je proces organiziranja in interpretiranja (ter vrednotenja) občutkov/podatkov, ki jih pridobimo s čutili (z opazovanjem). Karakteristike opazovalca PERCEPCIJA Karakteristike situacije Karakteristike opazovanca
  • 36. Značilnosti opazovalca: • • • • • • Predhodno (ne)poznavanje opazovane osebe Prepričanja, stališča, vrednote Razpoloženje Interesi, motivi, pričakovanja Kognitivna struktura … Karakteristike opazovalca PERCEPCIJA Karakteristike situacije Karakteristike opazovanca
  • 37. Značilnosti opazovanca: • Fizične/Telesne značilnosti • Verbalna komunikacija • Neverbalna komunikacija • …. Karakteristike opazovalca PERCEPCIJA Karakteristike situacije Karakteristike opazovanca
  • 38. Značilnosti situacije: •Kontekst in vrsta interakcije •Okolje •… Karakteristike opazovalca PERCEPCIJA Karakteristike situacije Karakteristike opazovanca
  • 39. OPAZOVANJE: sebe, drugih …  OPAZOVANJE: • Opazovanje sebe (introspekcija): • refleksija, • samoevalvacija, • metakognicija/učenje učenja … • Opazovanje drugih/ drugega (ekstraspekcija): • spremljava in evalvacija • hospitacije (ravnatelja, študentov na pedagoški praksi …) • kritično prijateljevanje, primeri dobre prakse profesionalni razvoj učiteljev, • suportivno timsko poučevanje, • šolska/učna ekskurzija, • laboratorijske vaje …
  • 40. POJEM OPAZOVANJA (psihologija, pedagogika/didaktika) • V širšem pomenu: vsi postopki zbiranja izkustvenega gradiva o stvarnosti (tudi spraševanje in analiza pisnih virov). • V ožjem pomenu: posebna metoda zbiranja izkustvenega gradiva z neposrednim čutnim zaznavanjem (kadar smo neposredno priča nekemu pojavu ali dogodku, ki deluje na naše čute).
  • 41. ZNANSTVENO OPAZOVANJE: Pogoji 1. Predmet raziskovanja z OPAZOVANJEM mora biti natančno opredeljen. 2. Opazovanje mora biti strukturirano in sistematično. 3. Treba je voditi natančne zapise. 4. Za opazovanje je potrebno širše znanje; temeljiti mora na teoretskih izhodiščih. 5. Opazovalne rezultate je mogoče preveriti. • • • • • • • Smotrno: podrejeno raziskovalnemu cilju; Načrtno: vnaprej predvidimo, kaj bomo opazovali in kako; Usmerjeno na določen, jasno opredeljen objekt; Izčrpno: poskušamo opazovati tudi manj opazne značilnosti; Zabeleženo: beležimo potek opazovanja in podatke; Analizirano: analiziramo z opazovanjem zbrane podatke; Podprto z uporabo orodij: uporabljamo protokole (sheme, vprašalnike) in tehnično opremo.
  • 42. Opazovanje v naravnem okolju • Določeno vedenje preučujemo v naravni situaciji. Laboratorijsko opazovanje • Vedenje različnih posameznikov preučujemo in zapisujemo v enaki situaciji in v kontroliranih pogojih. VRSTE OPAZOVANJ Opazovanje v naravnem okolju z udeležbo opazovalca • Opazovalec se do določene mere vključi v skupino posameznikov, katerih vedenje opazuje. Opazovanje v naravnem okolju brez udeležbe opazovalca • Opazovalec posameznika ali skupino opazuje z razdalje in nima nobenega vpliva na opazovano vedenje. Odkrito opazovanje • Opazovalec seznani opazovance s tem, da jih namerava opazovati. Prikrito opazovanje • Opazovalec ne izda opazovanim, da jih opazuje.
  • 43. TEHNIKE ZAPIS(ovanj)A oz. PROTOKOLI OPAZOVANJA ZAPISOVANJE/ZAPISI 1. Dnevnik: • Opisi vedenja, dogodkov • retrospektivno (tj. po itd. ki se običajno spominu) zapisovanje pojavlja(jo) v določenem določenih dogodkov: časovnem intervalu (tj. ki se + preprostost zapisovanja ponavljajo). - selektivnost, ki zmanjša • Posredujejo natančne in podrobne opise opaženih objektivnost, saj ne načinov vedenja itd., iz vsebuje vseh informacij katerih lahko v kasnejših fazah raziskovanja določenega problema oblikujemo reprezentativne kategorije (tj. posplošimo).
  • 44. TEHNIKE ZAPIS(ovanj)A oz. PROTOKOLI OPAZOVANJA 2. Zapisi kritičnih dogodkov •Opazovalec čaka, da se kritični dogodek pojavi. Ko se ta pojavi, zapiše vse informacije, ki so relevantne. 3. Anekdotski zapisi •Kontinuirano zapisovanje celotnega dogajanja in pomembnih značilnosti konteksta/okolja. 4. Ček lista • Lista postavk, ki označujejo različne oblike vedenj oz. pojavov. Z njimi označujemo prisotnost in odsotnost določene oblike vedenja oz. pojava. 5. Ocenjevalne lestvice • Z njimi ocenjujemo stopnjo izraženosti določenega vedenja oz. pojava.
  • 46. OPAZOVALNI 1.KORAK: PROTOKOL • Predopazovalni (pripravljalni) razgovor medsebojno, vzajemno opazovanje • 15-20 min (?) (t.i. peer observation): vsak od sodelujočih učiteljev opazuje in je opazovan  oblika PROFESIONALNEGA RAZVOJA UČITELJEV (kritično prijateljevanje)  nujna/obvezna oblika (pred)priprave na interaktivno timsko poučevanje 2.KORAK: • Opazovanje • 45 min 3.KORAK: • Poopazovalni (refleksijski, evalvacijski) razgovor • 25-45 min
  • 47. OPAZOVALNI PROTOKOL 1.KORAK: Predopazovalni (pripravljalni) razgovor • 15-20 min • Učitelja, ki sta se • že vnaprej dogovorila o namenu, ciljih in poteku medsebojnega opazovanja, • se pred vsakim opazovanjem sestaneta, • da se pogovorita o učni uri, v kateri bo potekalo opazovanje.
  • 48. OPAZOVALNI PROTOKOL 1.KORAK: Predopazovalni razgovor • Učitelj, ki bo izvajal pouk, kolegu, ki ga bo opazoval, predstavi: – sebe kot učitelja (kako podrobno, je odvisno od tega, koliko se učitelja že poznata, ter od namena in predvidenega trajanja njunega sodelovanja), ki naj obvezno vključuje kratko predstavitev njegove učne filozofije oz. njegov temeljni pedagoški credo (preprosto, na enopovedni ali celo enobesedni ravni); – učence (učno skupino/oddelek: njihovo predznanje, prevladujoči odnos do predmeta in učenja/šole nasploh ipd.) ter – cilje in pričakovane učne rezultate učne ure, – zgradbo in potek učne ure, – učno gradivo in druga učna orodja, – lahko pa tudi pristope in učne metode s posebnim poudarkom na – ugotavljanju in vrednotenju (preverjanju in ocenjevanju) učnih rezultatov.. • Napove tudi, kjer pričakuje možne težave pri izvedbi in zakaj in kakšne alternativne poti je predvidel, da se jim pravočasno izogne oz. jih nevtralizira. • Predlaga tudi opazovalni protokol in ga podrobneje pojasni. • Učitelj, ki bo kolega opazoval, mu po potrebi postavi zastavi še dodatna vprašanja.
  • 49. OPAZOVALNI PROTOKOL 2.KORAK: OPAZOVANJE • 45 min • Učni proces je kompleksna dejavnost, v okviru katere sočasno poteka niz aktivnosti. • Da bodo učinki opazovanja za oba učitelja čim bolj koristni, naj bo opazovanje čim bolj osredinjeno (na določen element učnega procesa oz. specifično dejavnost). • Učitelj, ki opazuje uro, naj obvezno uporablja opazovalni protokol/list in si nanj beleži svoja zapažanja. • Učitelj, ki opazuje, se NE vključuje v učni proces!
  • 50. OPAZOVALNI PROTOKOL 3.KORAK: Poopazovalni (refleksijski, evalvacijski) razgovor • 25-40 min • Evalvacijski protokol: • Analizo učne ure začne učitelj, ki je bil opazovan, s svojimi vtisi in komentarji o poteku/izvedbi učne ure. Učitelja, ki je opazoval izvajanje in potek pouka, povabi k analizi s konkretnimi vprašanji. • Učitelj, ki je opazoval, pove svoje vtise in mnenja (začne s pozitivnimi, morebitne kritične pripombe pove konstruktivno, postavi vprašanja, ki omogočijo opazovanemu učitelju dodatne utemeljitve itd.). • Opazovani učitelj se odzove na kolegove vtise in komentarje. • Analizo zaključita z zamislimi in identifikacijo strategij za svoje bodoče skupno poučevanje.
  • 51. REFLEKSIJSKA DELAVNICA (15 – 30 min): Kako uporabljate opazovanje v svoji poučevalni in širši delovni praksi? • Poiščite vsaj 5 različnih primerov načrtne uporabe opazovanja v zadnjih dveh šolskih letih. Ocenite, kaj je bilo na njih dobro, kaj slabo in kako bi opazovanje lahko v bodoče izpopolnili kot metodo poučevanja , profesionalnega razvoja in profesionalnega uveljavljanja. • Delajte 5 min individualno, nato pa skupinsko. Ugotovitve zabeležite in jih drugim skupinam predstavitve v obliki povzetka. • __________________________________________ __________________________________________ __________________________________________ __________________________________________ __________________________________________